Imela sem svoja pričakovanja, mislim, da tokrat veliko bolj realna, vendar je zgodba ponovno odplesala svoj ples. Zamislila sem si napovedan carski rez z jutranjim, mirnim prihodom v porodnišnico, še zadnjo fotko pred vhodom, določeno ekipo, nabrušene nože na svojih mestih in nekoga ob glavi za družbo. Pa ni bilo tako. Še enkrat več mi je življenje dalo lekcijo, da lahko načrtujemo do potankosti, vendar smo nemočni, ko narava razgrne svoje načrte in stke nepredvidljive zgodbe, kot bi jih lahko odsanjali le v najbolj norih sanjah. Čeprav ni bilo po pričakovanjih, je bilo vsaj stokrat boljše kot prvič in zato bom večno hvaležna celotni ekipi v postojnski porodnišnici. Dali so mi vse, kar so lahko, lepo in predvsem netravmatično izkušnjo, prijazno besedo in nenazadnje najlepšo hčerko na Svetu.
Drugič je lažje. Veš v kaj se spuščaš. Tokrat sem vedela, da hočem carski rez. Glede na to, da se jim je pri prvi sekciji maternica zatrgala v maternični vrat, se o čem drugem tudi stroka ni hotela pogovarjati. Pa še mala je rinila z ritko na plano. Tako da je bilo indikacij dovolj. Načrtovala sem dokaj zgodaj in resnično nisem pričakovala ponovne urgence, ampak sta se telo in otrok v njem odločila drugače. Previdnost mi je prinesla srečo. Ko sem v seksi XXL bolniški halji in usnjenih škornjih korakala proti operacijski sali sicer nisem razmišljala o sreči, ampak me je le stiskalo v grlu. Danes vem, da je bilo tako prav. Želela sem si tudi drugi carski v splošni anesteziji, z mislijo, da prespim in čimprej mine....ponovno nisem imela izbire....."Tukaj naredimo 90% spinalnih!" sem slišala reči anesteziologa. "Potem naredite to, kar najbolje znate," Sem odgovorila. "Gospa razmišlja logično," je z nasmehom zamrmral bolj sebi v brk in že sem imela iglo v hrbtu. Pa se je izkazalo za super opcijo. Poskrbeli so, da me ni bolelo, tudi slabo mi ni bilo in videla sem malo rožnato glavico približno tri minute po porodu, jok sem pa slišala takoj, borben glas malega bitja se je razlegal po vsej operacijski... ginekolog je pripomnil: "Glas ima pa kot velika!"
Spet se je mudilo...vendar je ginekolog vseeno izrezal in popravil grdo brazgotino na mojem trebuhu. Kožo je šival celih 35 minut...vem, kaj to pomeni in zato toliko bolj cenim...naslednji dan pa na raportu pripomnil (Povedal mi je zdravnik na viziti.): "Očitno so jo hoteli v Izoli označiti za svojo, ker so ji na trebuh narisali sidro!"
In ne, ne bom rekla, da ni bolelo...prej obratno, bolelo je bolj kot prvič...tista dva dneva, potem mine in pozabiš, saj imaš ob sebi CARSKEGA otroka.Zdaj imam dva.
:) polno veselja s carskima otrokoma, tebi mamica pa trepljaj in objem!
OdgovoriIzbriši