Hrana

Vsekakor je pomemben del našega življenja...prepomemben, da se ne bi ukvarjali z njo, toda tudi preveč ukvarjanja pomeni težavo...zopet je najbolje nekje na sredini...kot vedno.

Ne, ne uvrščam se med vegane, niti med vegetarijance, še manj med makrobiotike ali presnojedce...niti ne vem točno za pomen vseh izrazov, ki opredeljujejo ljudi glede na to, kaj jejo in česa ne...nimam časa za to...raje se posvečam temu, da so stvari, ki jih damo v usta čimbolj zdrave, domače, doma skuhane in če se le da, tudi pridelane... in temu, da se čimmanj hrane zavrže...ne samo, da je draga, veliko ljudi na račun zavržene hrane mastno služi, čeprav je več kot pol sveta lačnega... kot je moderno: za denar ni vesti, so le trupla, ki ostajajo za polnim bančnim računom... pa vendar bi se lahko opredelila...sem "freelander", kot me je že v srednješolskih letih poimenoval kolega...

Zelo rada kuham in posvečam svoj čas hrani...škoda, ker ga imam malo...rada tudi dobro jem, sploh če nekdo drug pripravi okusen obrok...svoja otroka bi rada naučila samo eno preprosto stvar, da je hrana ljubezen, če se ji posvečaš in jo neguješ, ti veliko vrne, v nasprotnem primeru te uniči...da zavržena ljubezen pomeni ugaslo srce in da tortica ali hamburger ne pomenita konca ljubečega zakona...samo to...odločala se bosta pa sama...