Sem takšna, kakršen je vsakdo izmed nas, ki posluša svoje srce.
Človek, ki se čudi skrivnosti življenja,
oseba, ki je odprta za čudeže,
ženska, ki do tega, kar dela, čuti veselje in prevzetnost.
( P. Coelho v Ob reki Piedri sem sedela in jokala)
Sem človek... nič kaj drugačen od ostalih 7 milijard pa še malo čez...tipičen pripadnik vrste, brez hujših genetskih sprememb, povprečne višine in teže...kot se za vrsto spodobi si ustvarjam bivališče, družino, rada spoznavam novo, se učim in svobodno gibljem.
Sem oseba...s svojimi lastnimi občutki, cilji, s svojo potjo...za zelo povprečnim človekom se skriva posebna oseba, ki se razlikuje od ostalih v celi paleti vrednot, čustev, nazorov, občutkov in izkušenj. Unikat.
Sem ženska...kot ženska sem predvsem mama...materinstvo je gotovo iz mene potegnilo največ ženske...kot ženska sem se rodila...toda kot mama si dovolim jokati, skakati po lužah in od sreče, dovolim si, da se me stvari dotaknejo bolj...kot ženska gledam drugače, čeprav imava z možem TV na istem programu, sanjam drugače, čeprav spiva v isti postelji in vozim drugače, čeprav hitiva k istemu cilju...v meni je drugačna moč, veliko bolj vztrajna, nepopustljiva,a hkrati nežna in občutljiva...v meni je ženska moč, ki sliši na ime Mama...
Ni komentarjev:
Objavite komentar