Joga

Ne, nisem Adriana Lima, niti njena kolegica Ambrosio ne, da o Gizelci niti ne sanjam...ne, sanja se mi ne, kaj posnifajo, da tri tedne po porodu z iskricami v očeh, ploskimi trebuhi in lahnega koraka paradirajo v spodnjem perilu s krilci na ramenih po modnih pistah....to je drug Svet in z njim nimajo geni nič ali pa zelo malo...

Po prvem carskem se je moje telo sestavljalo približno leto...ko sem že mislila, da je stara koža za vedno odšla, sem jo spet oblekla...v drugo je šlo nekoliko hitreje, čeprav mi je spoznanje, da nisem še čisto prava, da veže, špika in ščipa, da se telo še vedno celi...dala joga.

V vadbi joge sem vedno prepoznavala kup vzihujočih lenivcev...in ker živim sredi ničesar...no v bistvu tam, kjer sta edini možnosti vadbe sprehajanje s psi in joga v soboto ob osmih zjutraj...sem vzela oboje...pse in lenivce...in presenečena ugotovila, da stvar deluje...da se kljub temu, da sem crknjena od vstajanja ponoči, dojenja in vsega kar paše zraven, počutim bolj živo...joga prinese energijo v moj dan in teden, dihanje je pravzaprav čisto kul in kljub temu, da se premikamo kot lenivci, me naslednji dan vse boli...očitno deluje...in ja, ugotovila sem tudi, da se Adriana in kompanija zaman zgovarjajo na jogo in dihanje, mislim, da ni finta v tem...in ne v genih...