31

Danes je dan, ko sem postala stara. Kot otroku so se mi zdeli ljudje do 30. leta še nekako mladi, pri 31-ih pa si bil brezpogojno star. In od danes naprej sem torej stara. Tako da se ne boste čudili moji konzervativnosti, modrovanju, tečnobi ali načelu "to znam le jaz"...vse to pride z leti...in ko si star so te lastnosti samoumevne. Nič več prestapljanja po zabavah, sedaj se bomo srečevali v muzejih in galerijah, nič več žiraf piva ob poletnih večerih, od danes naprej le čaj za pomirjanje in krepčilni spanec, minili so časi učenja dolgo v noč, sedaj je na vrsti učenje ob ranih jutrih, malim športnim avtom je odklenkalo, v poštev pridejo samo še kombiji ali vsaj enoprostorci za mojo veliko družino....ja, in motor...to si pa bom nekoč vzela, pa ne glede na to, koliko bom stara, magari 60, motor hočem doživet in izživet preden bo prepozno...

Število 31 mi ni bilo posebej všeč...sestavljeno je iz dveh lihih števil, ki mi tako ali tako niso pri srcu...in še starost prinaša, tako da res ni nobene koristi s tem številom...pa mi je kljub temu prineslo veliko lepega...leta na Topniški 31 so bila gotova najbolj razburljiva, divja in svobodna v mojem življenju (Je tako Topničarji?)...in končno naš dom, hiša in Kras, ruj in kamniti zidovi s hišno številko 31...ne dam jih, čeprav so stari...vse to mi govori, da se števila 31 ni za bati in zato vanj vstopam pogumno!