petek, 24. junij 2016

Moje vse

Junijsko popoldne nas ni razvajalo s toploto, je bil pa po dolgem premoru sončen dan in nebo, kot bi ga obrisali s čistilom za steklo. Sivka je bila še v popkih, saj poletja ni bilo od nikoder. Na trenutke je kar malo zazeblo, toda vztrajali smo v kratkih rokavih, s trdnim namenom, da prikličemo poletje... in smo ga... že čez nekaj dni je črtica na termometru segla čez 30...


Obožujem sivko...njen vonj, barvo in spokojnost... obožujem malega fanta... njegovo navihanost, radoživost in bistrost.... obožujem malo punčko... njen prisrčen nasmeh, potrpežljivost in iskrice v očeh... obožujem Lori.... njeno zvestobo, igrivost in hvaležnost.... obožujem Astro.... njeno posebnost, hitrost in menefregističen odnos do mimoidočih... Obožujem moje vse! Vsi moji so bili tega sončnega junijskega dne ujeti v večnost, v spomine... skupaj z mano... trenutek časa smo ujeli in za vedno bo ostal z nami, njimi....vedno bodo ljudje, živali in kraji imeli imena, imeli bodo prostor v srcih...




Ni komentarjev:

Objavite komentar