Selfie

Ali sebek. Grozen slovenski prevod. Vsekakor pa je to avtoportretna fotografija. Slikaš samega sebe, bi rekli po domače...uspešnost je odvisna od kilometrine in dolžine rok, če se seveda nisi pridružil milijonom japonskih turistov, ki hodijo po ulicah, kot da bi iskali vodo dva metra od tal...obstaja posebna palica, ki podaljša roko, tako da je avtoportretiranje lažje.
Nisem mojster v ustvarjanju selfijev. Raje kaj napišem. Vendar, ker me oče mojih otrok nikakor noče fotografirat, sem občasno prisiljena v avtoportretiranje. Vlačenje fotografa s sabo na dopust bi bila kar draga varianta...Včasih mi selfie uspe, včasih ne... ampak večinoma kar gre. Za silo.
Te dni mi je prišlo na misel, da je imam zelo malo skupnih fotografij z našo punco, čas pa nezadržno teče in nekoč bo ostalo le to...fotografija...a naju nima kdo slikat, no, razen, če nekomu stojiš s puško za hrbtom...ampak potem te spet ni na fotografiji...
In sva se lotili, jaz in mala v naročju...če jo držim v levi, ne morem pritisnit na sprožilca...nato preložim Brusnico v desno roko in v tistem trenutku prične grabit fotoaparat..in ravno, ko vse štima, jo začne zanimat nekaj za mojim hrbtom...vmes mi je fotič ene dvakrat zletel iz rok, pa še mala ga je vsega oblizala...zanimiva pustolovščina, rezultati pa spodaj...

 

Zato sem se odločila, da je čas za profesionalne spomine... lep dan, fotografinja, prisrčni otroci...kot nalašč za pisanje družinske zgodovine...