Midva

Nisva nič posebnega. Nič ekskluzivnega. Po dobrih štirih letih zakona na tri podlage, dveh otrocih, dveh psih in mačkah, hiši na kredit in avtu na leasing, dopustih na Hrvaškem, sva ostala le... midva...sama, brez govoric, brez "dobronamernih" nasvetov in osuplih pogledov... gola... drug pred drugim in drug z drugim...jaz naporna in sitna...on pozabljiv in nemaren....moški in ženska...
Ni ekskluzive, ni rumenega tiska... sedemnajst let razlike med nama ne prinese nobenega popusta.... niti ne draži zakona... je le boj, skupen boj, za naju, najine otroke... vsaj moral bi biti... v trgovini se ne plača z leti in izkušnje so prav zanimiva stvar...nekateri jim ubežijo...

S časom postane drugače... pridejo obveznosti in romantiko izpodrine neke vrste povezanost, ki ima korenine pod otroki, skupnimi dnevi in najbrž še kje...težko jo je opisati....toda veže tako močno, da bi velikokrat že odšla, če je ne bi bilo... privid ljubezni ni dovolj, da bi človek ostal, biti mora še nekaj več, nekaj, kar lepi dovolj in kar drugi ne razumejo, zato opravljajo...

...in kljub vsemu se jutro za jutrom prebudim ob njem...in vsako jutro je malo drugačen...ali sem morebiti drugačna jaz?!