So take nedelje.. nedelje, ko je glava prazna, od odmeva v njej skoraj boli, pa toliko je stvari, ki bi jih rada delila z vami. Prve daljše povedi so našle pot iz papirja v usta mojega sina, hčerka plazi, vneto mašira ob opori, ve, da je žlica za v usta in lonec zato, da se v njem kuha... rasteta, rastem tudi sama, nesoglasja včasih poganjajo korenine, včasih jih pozabimo zaliti in skoraj ovenijo... in potem spet najdemo substrat...
Daleč od tega, da je obdobje mrtvo in dolgočasno... veliko je stvari, ki bi jih rada povedala, zavpila, da nimam nič s čakalnimi vrstami in da tudi mene čaka še 19 let kredita in da se večkrat zgodi, da nimam denarja za "špežo", čeprav sem boginja v belem... če je to božansko, potem res nočem v nebesa... veliko je stvari, ki bi jih rada povedala, zavpila, da je "Črni petek" še en nateg več in smo spet padli na testu, spet smo čakali v vrstah in preračunavali prihranke... pa se je res splačalo? Da, toda komu? Kako smo lahko tako naivni, da ne rečem še kaj drugega... naivni, da nas nategne lahko vsak, ki ima pet minut časa... naivni, da nas lahko v istem sklopu reklam prepričajo, da imamo dovolj za nov avtomat za kavo, da si sosed ne zasluži toliko, kot ima, in da nam pripada najmanj 50 evrov več otroškega dodatka.... poleg tega smo tako ali tako prepričani, da imamo ustavno pravico goljufati državo... s "Črnim petkom" nas pa peljejo žejne čez Sočo...
Veliko je stvari, ki bi jih rada povedala, zavpila in kričala bi, da bi se slišalo čimdlje... pa bi zato le sama ostala brez glasu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar