Zaljubljena

Zunaj poplesavajo snežinke in se hrabro borijo z burjo, iščejo pot med sestre na tleh. Zunaj ni romantike, je veter, sneg, led, so razmočena tla in tema. Zunaj je realnost. Realnost narave. Smrt, da se lahko rodi življenje. Bel list za nove barve. In kaj je za vrati? Za vrati je luč, otroški glasovi, toplina ognja in ljudi, vonj po sveže pečenih palačinkah, odeje in smeh. Tudi za vrati je realnost. Realnost življenja. Za vrati so stari zidovi in razmajane ploščice v kopalnici, ravno toliko stopinj, da nas v dvojnih rokavih ne zebe ali pa čisto majčkeno, za vrati so problemi, ki jih tiščimo globoko v sebi ali pa si jih mečemo v obraz, so bolezni, ki najedajo telo ali dušo, za vrati... je življenje! In jaz ga ljubim, obožujem...vsakič zardim, ko pomislim nanj, pogreje me kot topel punč od znotraj... prekratko je, da bi se obremenjevali z barvo ploščic ali detergentom za posodo ...opazujem snežinke, ki pokrajino spreminjajo v led ...opazujem snežinke, kako obračajo nov list, snežno bel... toda v mojem srcu je toplo... kajti zaljubljena sem v življenje!

Nikoli ne vemo, kaj nas čaka jutri, pojutrišnjem, za naslednjim vogalom... so malenkosti, ki naredijo dan... so malenkosti, ki naredijo življenje... je nasmeh, je skodelica kave, je kepa v obraz, je vonj po morju, je otroška radost in objem... sreča se težko kupi z denarjem, življenje še težje... samo ljubezen ga lahko naredi takega, kot si ga želimo... v tem trenutku... kaj bo v naslednjem? Kdo ve?!