Krn

Ponovno stojim tukaj, na tvojem vrhu, si brišem pot s čela in iščem "srčno" po nahrbtniku, da nazdraviva na tokratni obisk. Ponovno sem prišla in vsakič se me razveseliš, obdariš me s čudovitimi razgledi in lahkim vetričem...ko stojim na robu perpadnih sten in razgledi sežejo prek jezera do Triglava in bark v tržaškem zalivu, se mi zdi, da bi lahko poletela, toda nekaj me veže nate z nevidno silo. Srce.

Ponovno stojim tukaj, na tvojem vrhu. Prvič maja. Sedaj je ostala le še peščica mesecev, ko me ni bilo na obisk. Rada pridem z družbo, še raje sama. Kmalu ti bom pripeljala pokazat moj ponos, moja otroka. Prvič sem prišla k tebi kot štiriletna deklica, komaj sem prilezla gor... očaral si me kot noben drug v življenju, deklico z dvemi zlatorumenimi čopki. Slišala sem tvoj šepet in verjela sem ti. Vsakič mi poveš novo zgodbo. Zgodbo o preteklosti ali prihodnosti. Ti boš tukaj. In moje srce priklenjeno nate.

Ponovno stojim tukaj, na tvojem vrhu. Obiskov ne štejem več. Sploh tistih v mislih. Vsak zase je nepozaben. Srce sem pustila tu, zakopano globoko v tvojih nedrih. Deklica z zlatorumenimi čopki je postala dekle, ki je prvi poljub doživelo odprtih oči, s pogledom nate, v soju mesečine... prelepo, da bi mižala...Koliko zgodb, nepozabnih trenutkov in lepote si prinesel v moje življenje... pa tudi trpljenja... moje srce si priklenil ob svoje...

 Ponovno stojim tukaj, na tvojem vrhu. Upam, da bo nekoč, ko se moja zgodba zaključi, stal tukaj nekdo drug. Upam, da moj pepel pobriše tvoje pečine in za vedno ostanem tu, kamor sodim,kjer je dom mojega srca. Moj pepel se bo izgubil v lahnem vetru, ti pa boš stal še tisočletja, neomajen pričevalec in pripovedovalec zgodb... upam, da te bodo slišala nova in nova ušesa... stal boš, neomajen tudi takrat, ko nihče več ne bo vedel, da sem nekoč tukaj stala jaz....a moje srce bo še vedno priklenjeno ob tvoje... za vedno... ljubezen na prvi obisk...