Letalo

Pustni torek... oba otroka sta v izobraževalnih ustanovah (kot piše na obrazcih Centra za socialno delo) zelo uživala... še posebej mlajša, saj so v vrtcu imeli pravi pustno zabavo z disko kroglo, glasno glasbo in plesom, upam pa, da so vzgojiteljice izpustile vsaj opojne substance...glede na to, da so pomislile čisto na vse, človek nikoli ne ve... no, kakorkoli, vrtičkarji so se imeli odlično in malo smo morali odvleči iz vrtca in to je edino, kar šteje...

Naša dvoletnica obožuje svoji vzgojiteljici... in res, včasih me ima, da bi se še sama šla k njima malo pocrtat... otroke gledata kot lastne vnuke in jih razvajata, z njimi ustvarjata in tako za zraven še marsičesa naučita...odlična kombinacija in resnično sem vesela, da ima Meta tako dobri nadomestni babici, medtem ko sva starša v službah in služiva za kredite in plačilo izobraževalnih ustanov...

Na pustno jutro sem pospremila hčerko v vrtec. Eno od vzgojiteljic sem tako srečala že v ranih jutranjih urah in jo videla, v kaj je oziroma bo našemljena. Popoldne sem pa Meto vprašala, v kaj je bila našemljena druga vzgojiteljica in dobila odgovor: "Talo!" Večkrat. Nato sem ji začela it na živce. Skomignila sem z dvomom v očeh: "Misliš, da je bila res letalo?" Mala pa je še zadnjič pribila: "Ja, TALO!" Debato smo zaključili in se odločili, da bomo naslednji dan vprašali vzgojiteljico, v kaj se je našemila. Naslednji dan je bila stavka...

Čez nekaj časa sem pričela zgodbo o zanimivi maski vzgojiteljice razlagati starejšemu sinu. On pa se je smejal in se muzal: "Mama, ne... ni bila letalo, sem jo videl... našemljena je bila v angelčka!"
Hm, očitno bo treba mali prebrat kako poglavje iz Svetega pisma, da ne bo mislila, da so v cerkvah po stenah in stropovih naslikana letala...