Železo

Kemični element. Kovina. Latinsko ferrum. Po masi najpogostejši element na Zemlji. Spominja me na prve ure kemije v osnovni šoli, na Mendelejeva in njegov periodni sistem. Kot otrok sem si pod besedo železo  predstavljala nekaj najtrdnejšega, neuničljivega, težkega. Vendar sem kmalu, še preden sem dobro prestopila srednješolski prag, ugotovila, da lahko spraviš železo tudi v tableto ali sirup.

V sedmem ali osmem razredu osnovno šole sem prenehala jesti meso. Za deset let.  Verjeli ali ne, zaradi vonja. V zimskih večerih sem bratu, ki je po poklicu mesar,  velikokrat  pomagala pri izdelavi brezštevilnih salam in klobas in ta vonj po surovem mesu se je iz kleti zažrl v brisače, rjuhe, stene, v vse pore našega doma in predvsem v moje možgane. V bistvu sem postala vegetarijanka, čeprav takrat nisem vedela, da se temu tako reče. Kakšno leto kasneje so se začele menstruacije, močne, pogoste in dolge... istočasno sem bila kot večina najstnic prepričana, da sem debela in sem hujšala. Vsi, ki me vsaj približno poznate, veste, da nisem polovičar, če se nekaj odločim, stvar izpeljem v celoti in do konca... tudi shujšala sem skoraj do konca... vse našteto z mojim ne preveč visokim hemoglobinom naklonjeni dedni zasnovi je bil pravi recept za slabokrvnost... zdravnika je kar malo zaskrbelo in mi je predpisal nekaj škatel črnih tablet... železa...

Tablete sem jemala nekaj mesecev, kmalu sem ugotovila, da niso v najboljšem odnosu s prebavnim traktom in jih zabrisala v kanto za smeti... toda železna naveza je bila sklenjena in traja še danes, pa če mi je to všeč ali ne.

 

Skozi leta sem spoznala različne oblike te očitno za naš obstoj zelo pomembne kovine. Ferrum Lek, Legofer, šumeče tablete... Čim se je pokazal plus na nosečniškem testu, že sem iz lekarne odšla z dvema torbama železa. Za začetek. 

Danes sem se spet vrnila iz lekarne z vrečko železja. Tokrat kovina ni zame.  Nič trdega, neuničljivega in težkega ni bilo v vrečki. Samo nekaj škatlic tablet in žalostna zgodba.  Toda vrečka s škatlami železovih preparatov pomeni več, kot si marsikdo predstavlja. Pomeni voljo do življenja, upanje, da je lahko boljše in moč, da sami lahko spremenimo tok. Mi sami smo ta trdnost, neuničljivost in moč, ki jih sicer pripisujemo vsemu mogočemu, le sebi ne... Ni kaj, po naših žilah se pretaka železna kri.