Koška

Koška je legenda letošnjega poletnega dopusta. Žal nimam nobene njene fotografije, pravzaprav sem jo videla le na kratko. Tako, izza vogala. Smo pa morali biti zaradi nje previdno tiho...  kokoške namreč ponoči spijo, da lahko znesejo čudovita in okusna jajca, ki jih zjutraj poberemo in si z njimi pripravimo zajtrk...

Koškin imperij

Koška je legenda italijanskega otoka. Ena sama kokoš (vsaj tako je prepričan preostali del naše družine) je namreč živela z desetinami mačk vseh velikosti, barv in oblik v apartmajskem naselju, kjer smo uživali v morskem zraku in poletnih sončnih zahodih. Meni se je vedno nekako izmuznila... en dan sem se v apartma vračala nekaj minut pred, naslednji dan nekaj minut za možem z otroci ali pa smo se vrnili vsak po svoji poti... in glej ga zlomka, kokoška je bila vedno tam, kjer se je sprehajala naša najmlajša, nato pa mi je vsa vzhičena v apartmaju razlagala, kaj so videli... najprej se nisva najbolje razumeli, potem pa le našli skupen jezik in določili živalsko vrsto... "Koška!" je vriskala in ploskala... ko me je zvečer spraševala, kje je kokoška, sem ji povedala, da kokoške zelo zgodaj zaspijo, ker v mraku ne vidijo in da lahko le tako znesejo jajca, ki jih ona tako obožuje na krožniku...

Koška je brezčasna legenda, ki ni omejena na en sam kraj, otok ali državo. Ko sem čez nekaj dni pozabila na ves kraval, ki je potekal okoli kokoši, ki se je občasno sprehajala po naselju v iskanju drobtin in ostalih okusnih ostankov za turisti, sem zvečer najverjetneje dokaj glasno na balkonu govorila po telefonu. Otroka sta v apartmaju gledala televizijo. Nato pa sredi pogovora priteče mala in z odrezavim šepetom pribije: " Mama!!! Pšššššttttt!!! Koška nina! Nese jajčke..."

Koška je preprosto legenda. In moja mala tudi! Obe skupaj pa sta poskrbeli za čudovit spomin... na poletje, prve stavke in... jajčka...