Bikini

Vsak, ki je bil kdaj sam z dvema otrokoma starima 7 in pol in 3 v bazenu sredi jesenskega naliva, približno ve, kako zgleda... naporno...in zabavno... če pa hkrati v hotelski sobi leži še zelo bolna nona... je samo še bolj naporno... in manj zabavno...

Krompirjeve počitnice smo preživeli na Bledu. Lahko bi počeli marsikaj, vendar nam je načrte prekrižal dež... tako so bile možnosti za zapolnitev dneva skrčene na minimum... ampak na Bledu imajo terme, o čemer se mi, preden mi je stekla vsa deževnica v grlo, ni niti sanjalo... zelo lepe terme, po mojem mnenju najlepše od obiskanih, in to je rešilo naš dopust...no, če smo natančni, ga je rešil bikini...

V deževnem dopoldnevu smo se z malima odpravili v bazene... med lužami in avtomobili sem stopicala z dežnikom v eni roki, dvema nahrbtnikoma in držala Brusnico z drugo roko... Miškulina sem držala z jezikom, ni šlo drugače... do recepcije smo prišli čisto premočeni... še sama ne vem, kako sem prišla do vstopnic oziroma zapestnic, otroka sta se izgubila med garderobami v notranjosti, preden sem sploh vedela, da sem plačala vstopnino... nato sem v škornjih, bundi, z dežnikom in nahrbtnikoma pričela lov za otrokoma po labirintu...pri 30 stopinjah Celzija... in ju našla, ko je mali na ves glas izustil: "Kako je tukaj vročeeee!" in povidela samo rokave jakne, ki jo je vlekel po tleh... sedaj mi je jasno, zakaj je tako vroče...da najdemo izgubljene otroke...

Nato garderobna kabina...nikoli mi ne bo jasno, zakaj ne more bit vsaj 10 centimetrov večja in zakaj je tako težko na steno pritrdit en obešalnik več...po približno 10 minutah prerivanja, prestopanja, obračanja, ko nisem vedela, kje ima kdo rit in kje glavo, sta bila otroka v kopalkah, mala je seveda morala imeti tudi rokavčke na rokah...vedela sem, da imam največ dvominutno okno, da v kopalke skočim še sama...sežem v nahrbtnik in takoj mi je bilo jasno...kopalke so bile na Krasu v predalu...časa za paniko ni bilo...v petih sekundah sem dala malemu navodila in zdrvela na recepcijo vprašat, če imajo kaj za take primere... gotovo nisem edina...

"Nekaj imamo," je rekel mladec na recepciji: "Vam bom kar odprl predal, kjer je vsa zaloga in si izberite..." Brskala sem po predalu kot nora... vse kopalke številke 34 ali 46... 34, 34... 46,34,46... brez konca...nato pa vidim na malem listku 38...hvala bogu!!!...povlečem ven...en kup vrvic in 4 trikotniki...so to sploh kopalke, zaboga?!... Pograbim, stečem na recepcijo, plačam in dalje v garderobo... Otroka sta bila še vedno tam...obračam čudo, ki naj bi bile kopalke, in gruntam, kaj je treba zavezat skupaj... nekako mi je uspelo...na sebi sem prvič v življenju imela čisto prave bikinke!
Mali gre okoli mene, si ogleduje in pripomni: "Mama, te kopalke so ti premajhne!"
Odgovorim: "To so take kopalke, ki so vsem premajhne! Kaj gremo na bazen ali ne?"

In smo šli... in uživali...bila sem edina v bikinkah...zgodbo o tem, kako sem lovila spodnji del bikinija, vam mogoče povem naslednjič...