Mnenje

Gre zgolj za moje mnenje in ne za absolutno resnico. Namen je razmislek o tem, kakšna družba smo postali. Corona virus je vzrok, je ogledalo, je način, je odziv. To ni mnenje o nCoV, ampak o tem, kaj je izvabil iz nas... Kaj imamo od tega, če v čredi kažemo s prstom en na drugega, če se spotikamo in postavljamo polena pod noge? Bomo tako lažje prišli do cilja, v trenutnem primeru "premagali" Corono? Najbrž ne, bo pa gotovo nekdo lažje vzpostavil nadvlado po prastarem načelu "Deli in vladaj". Odgovorni smo zase in do drugih. Nič boljši ljudje nismo in nič bolj odgovorni, če na družbenih omrežjih objavljamo fotografije drugih.

Sobota. Pretekli vikend. Avto sem odpeljala na Obalo na "veliki" servis. Zato, da tudi njega pripravim na "štepanje" kilometrov v primeru slabega scenarija. Tako mi je priporočil mehanik, ki je hkrati tudi reševalec. Kljub situaciji mi je bil pripravljen narediti servis. Svojo odločitev je pospremil z besedami: "Če kdo potrebuje brezhiben avto, si to ti... in preden se vse to konča, lahko narediš še 10000 km..." Na srečo mi je za čas servisiranja posodil tudi avto lokalnih registerskih tablic, da sem se izognila kamenjanju.
Tako sem se v soboto z otrokoma znašla na Obali v peturnem žepu, ki ga je bilo potrebno nekako izpopolniti. Hrano, pijačo, naloge smo imeli v nahrbtniku. Razlog, da imam tako življensko situacijo, je verjetno še najbolj žalosten od vsega, vendar se nisem in ne bom pritoževala, srečo imam, da lahko sama in z nekaj dobrimi ljudmi poskrbim za otroka in zase...in da smo zdravi. Najprej sem poskusila obiskati lekarno, žal neuspešno. Starejši sosed me je prosil za uslugo, ker ne vozi. Pred eno od koprskih lekarn edina vrsta, ki sem jo videla tega dne... eni z maskami, drugi brez, razburjenje, nejevolja, neprimerni komentarji... Prizorišče sem po dobrih petih minutah zapustila, ker sta bila otroka sama v avtu. Sosedu sem nato poskusila pomagati s svojo domačo lekarno, upam, da je zaleglo. Nato smo se mimo Strunjana, ki je bil prazen, na strunjanski plaži niti ene osebe, odpeljali do Fiese, kjer sva s sinom opravila nalogo iz italjanščine. V Fiesi na pomolu 2 osebi. Nato smo se sprehodili do Pirana, za nami tričlanska družina, prehitel nas je tekač, nasproti morda 4 osebe. Pri piranski cerkvi smo bli sami, čez Tartinijev trg se je sprehodila 1 oseba z nakupovalnimi vrečkami. Ob povratku v Fieso nakaj več ljudi, vendar vsi na več kot primerni razdalji. Približno ob 13.30 smo od Bernardina do Lucije videli le tričlansko družino na rolerjih...plaža prazna...vse zaprto... Kje so bili vsi tisti ljudje s fotografij na Facebooku, tisti avti iz televizijskih prispevkov? Seveda, dopuščam možnost, da so se zgrnili na plaže tik po našem odhodu ali da so okupirali Koper in Izolo, ki se ji iz osebnih razlogov izogibam... kako je bilo po drugih slovenskih krajih tudi ne morem komentirati... Taisti ljudje, ki so morda svojega otroka peljali z noricami v trgovino, ker je imel samo "tri pike" na hrbtu in ob tem niso pomislili, da lahko tam srečajo nekoga z levkemijo, sedaj fotografirajo registrske tablice...

Pomislite... Je kriv Ljubljančan, ki je šel prezračit vikend na Slovensko obalo? In Celjan, ki se je odpeljal kolesarit na Pohorje? Je kriva mlada mamica, ki je bila fotografirana z otroki v parku? Ali upokojenec, ki se ni držal ure in odšel po nakupovanjih ob 14. uri? Je kriv zdravnik, ki je odšel na smučanje v Italijo (Baje, da je bil tam v zelo podobnem času tudi naš predsednik vlade in je imel to srečo, da se ni okužil...kot veliko drugih...)? Je kriva moja kolegica, ki dobi zgolj 3 kirurške maske tedensko (učinkovite so samo 2 uri), pa vseeno dela 10 ur dnevno z zelo bolnimi ljudmi? Je kriva prijateljica, ki se je odpeljala v Koper, kjer skrbi za onemoglo babico, kljub temu da ima ljubljanske registrske tablice? Pomislite še enkrat... Kdo od zgoraj naštetih je kriv za ukrepe? Kdo je kriv za epidemijo? Kdo je kriv za trenutno stanje? Kaj nam pravzaprav pomaga iskanje krivca, če se nam ne sanja o rešitvah... za začetek začnimo z odgovornostjo... PRI SEBI... za Corono prihajajo veliko težji časi... kaj bomo počeli takrat, če se sedaj fotografiramo?!

Kolega mi je pred kratkim rekel: " Mene so vedno učili, da poveš svoje mnenje, pa tudi če umreš..."
Mene niso tako učili, toda vseeno... to je moje mnenje... in upam, da zaradi njega ne bom umrla...