Čisto navaden dopust

Zame in otroka prav gotovo, ker smo se v letu navadili, da trije funkcioniramo normalno in da ni nič tako zelo nenavadnega, če mi trije sestavljamo enoto... popolno celoto... Hja, dokler posebna (in ločena) mama s svojimi otroci počne posebne stvari, kot je spoznavanje avstralske divjine ali opazovanje kitov v naravnem okolju, še štima, ko pa počne nekaj čisto običajnega, kot je dopust na Hrvaškem... je čudno... marsikomu... na žalost še vedno...

In potem so tu še čudni časi... z začudenimi pogledi, ker v času, ko ne vemo točno ali Corona je ali je ni ali je ravno z eno nogo na meji tako kot mi, gremo normalno na dopust... na Pag... tu sem lahko potegnila bonus moje posebnosti in je vsaj približno štimalo... čeprav me je na meji policistka premerila z napol pomilujočim pogledom, napol sem se ji najbrž iskreno zasmislila, ker edina v koloni nisem imela nikogar na sopotnikovem sedežu, na zadnjih sedežih pa dva para veselih očk in še bolj v ozadju kanglice in bodyboard... in kasneje, ko smo se ustavili na pijači, ker je malo deklino tiščalo lulat, in me je ovohaval ogromen pes, jaz pa sem se samo obrnila in pomignila otrokoma naj mi sledita (v smislu, da mrcina nima za burek in je samo prijazen kuža), sem za hrbtom zaslišala glas: "100% Slovenka. On voli Slovenke." In vrnila pogled v smislu :"Kaj resno??? Seveda me "voli", če gleda takega kretena dan na dan..."

Ni lahko. Sam z dvema otrokoma na dopustu ali doma. Organizacija. Časa zase praktično ni. Ljudje te še raje pustijo na cedilu. Privabiš več začudenih, pomilujočih in tudi ogorčenih pogledov. Osvajajo te bolj prostaško. Kljub temu, da sta otroka zraven. Včasih sem mislila, da te z otrokom ne pogleda nihče več, zdaj pa vidim, da te še kako pogledajo... izprijenci... in lovci na živo meso... taki, ki računajo na krhkost... čeprav so ženske velikokrat še hujše, predvsem bolj obsojajo, je pa res, da si navadno ne želijo spolnih uslug... v njihovih očeh ne predstavljam priložnosti, temveč nevarnost... Toda... v meni je bila moč odločitve (katere pravkar opisani predstavniki obeh spolov nikoli niso in ne bodo premogli)... torej je v meni moč odgovora... svoboda ima visoko ceno, včasih je tako zelo zasoljena, da pozabiš njen pravi, božanski okus, veliko ljudi se potuhne, izgine, obrnejo ti hrbet. Toda tisti niso bili pravi. Pravih je malo. Tistih pravih v srcu. In ne na jeziku, bližini, denarju, videzu... Tiste, samo tiste, ki zares vejo, da vsaka elastika poči in da ima tudi največja kantina zadnji glaž, lahko prešteješ na prste ene roke... ampak samo z njimi lahko do jutra... do zadnjega glaža... in tako da svoboda več vina za vse... dobrega vina... najboljšega vina... za tistih malo pravih poštenih ljudi...

Ena prvih Metinih fotografij

Ni lahko, je pa prelepo... pa naj bo dopust navaden ali nenavaden, s pogledi izpod čela ali brez njih... samo Mama ve, koliko je garala, koliko žrtvovala, da si je zaslužila dopust zase in otroka... in roko na srce, hvaležna sem za odločitev, za moč in odgovore, ki mi jih daje življenje... ter za čisto vsak dopust... tudi navaden...