Danes v zgodnjem jutru je minilo natanko leto, odkar je tvoje srce spustilo zadnji utrip in pljuča zadnji izdih. Zate se je takrat končalo, zame začelo... novo poglavje, tisto brez tebe... pravijo, da žalujemo leto dni... izkušnje mi govorijo, da to ne drži, žaluje vsak drugače, eni na glas, drugi v sebi, toda na nek svoj način vsak dan do konca, ker ni dneva, da ne bi najrajši imeli mame ali ljubljene osebe ob sebi, toda naučimo se živeti brez... ker nimamo druge izbire... Ne pozabimo nikoli... le za vedno obmolknemo, ker tako manj boli...
Zato ti danes pišem še zadnjič... ne zato, ker bi pozabila nate, vedno boš z mano, nosila te bom v sebi do konca in te nato predala otrokom, kot si ti predala meni vse tvoje... ne bom pozabila, kako so dišali tvoji piškoti, kako si bila brez kančka posluha, a vseeno rada pela "Tutti mi chiamano bionda", kako božanski okus so imeli tvoji slivovi cmoki, kako lepa si bila v sivem žametnem krilu, kako oster je bil noht na palcu tvoje roke... Vedno, ko se mi bo zgodilo kaj velikega in posebnega, si bom želela, da bi bila ob meni, ko bom žalostna in razočarana, da bi lahko zavrtela tvojo telefonsko številko in ti rekla samo, da je vse za en k****... in ti bi razumela, vem, da bi... Mama, obljubim, da bom nešteto spominov nate nosila vedno s seboj, toda lažje jih je skriti globoko v prsa in ne kopati po njih dan za dnem... ker boli razgaliti srce, iskati otroka v sebi... lažje je nositi težek oklep, kot biti ranljiv, lažje je bolečino zakopati, kot jo gojiti... najbrž je včasih lažje umreti kot živeti...
Pa vseeno rada živim, ker je to vse, kar je ostalo... novo poglavje, samo moja pot, moj boj... v tem letu, odkar te ni, se je vse obrnilo na glavo... ne samo zame, za cel svet... končala bom vse, kar sva začeli skupaj... in začela bom nove zgodbe, uresničila vse tisto, o čemer sem ti samo včasih govorila, ti pa si mislila, da sanjam in da sem nora... Najbrž si imela prav, v meni je veliko norosti, uporništva, sanjaštva in mogoče bom prav zato šla tja... na svoj cilj... in nato se nekega jutra spet srečava...
Ni komentarjev:
Objavite komentar