Nisi idealen. Tudi tvoje telo se stara in ima odklone od popolnega. Toda meni je všeč... vsaka guba, pega, osivel las ... zato, ker je tvoje, ker si to ti... ker vse tvoje pomanjkljivosti, prav tako kot perfektnosti, sestavljajo lepoto človeka... tistega posebnega in edinega, ki ga ljubim... edino srce...
Ni te bilo vedno ob meni, ko sem te potrebovala. Vem, da si želiš slišati drugače, toda bi lagala... večkrat sem hlepela po tvoji bližini, podpori, a te ni bilo... toda aksiom prave ljubezni je ljubiti kljub vsemu in temu, da nekoga ni ob tebi... in prav tukaj se kaže veličina najine ljubezni... v odpuščanju, razumevanju, potrpljenju... ter v upanju, da naslednjič boš ob meni... pa tudi, če mi samo poči noht... raje kot srce...
Nisi najpametnejši. To veš tudi sam, čeprav na glas poveš drugače. Velikokrat ti pogledam skozi prste, samo včasih res ne morem. Saj veš... zato, ker mi toliko pomeniš... ljubezen raste iz zaupanja in ne iz intelekta... in zaupam ti popolnoma... svoje srce...
Marsikaj nisi... enako kot jaz... toda jaz te ljubim zaradi vsega, kar si, in enako vsega tistega, kar nisi... ker vse to naredi človeka, ki je zame edini... edini pravi... PRAVO SRCE....
Ni komentarjev:
Objavite komentar