Vsak (dan) moj dan

Zaradi mednarodnega praznika žensk se danes ne počutim nič bolj ženska, kot se vse ostale dni v letu. Ne pričakujem šopkov in kavic na čast mojemu spolu, niti posebnih komplimentov. Prav tako ne čutim na valentinovo nič več ljubezni kot preostanek leta, 7. aprila, ki je mimogrede dan zdravja, za svojo psiho-fizično stabilnost ne skrbim bolj kot na ostale dni in 22. aprila (dan Zemlje) ravno tako ločujem odpadke ter skrbim za naš planet po svojih najboljših močeh. Prazniki in spominski dnevi so namenjeni delu, da nas dodatno opomnijo, da si praznovanje in pozornosti zasluži le tisti, ki dela vsak dan. Ki skrbi in ljubi. Ki spoštuje.

Sicer sem rada ženska, a ljudi nikoli nisem delila po spolu, temveč po dejanjih in vrednotah, ki jih nosijo v srcu. Rada sem ženska, ker sem kot ženska mama in imam lahko brez diskriminacije in čudnih pogledov, konvencionalno rada moške. V resnici je zelo preprosto. Najbrž bi bilo marsikdaj lažje v nasprotnem spolu, toda gotovo včasih tudi težje. Navajena sem biti ženska in tako mi je všeč. Ljudje preveč razmišljamo samo o pravicah. Le-te si je potrebno prislužiti, zanje garati in čisto vsaka pravica se naslanja na dolžnost za njo. Ko dojamemo, da prav nič na tem svetu ni samoumevno, postane življenje lažje. Ko sprejmemo delo in trud, postane vsak dan praznik. Čeprav zveni čudno, se splača.

Dolgo sem čakala in vztrajala, da je karkoli postalo najino. Ko bi večina odnehala, sem poskusila še enkrat. In še enkrat. V resnici je vse v nas samih. Se bomo borili ali zbežali. Ljubili ali sovražili. Skrbeli ali zavrgli. Vsak dan. Ne samo na praznike. Ne samo takrat, ko nas zasipavajo z rožami ali darili. Ali ko so mize polne dobrot. Ne pride takoj, potrebno je vztrajati. Toda nekega dne, še sam se čisto ne zavedaš kdaj točno, postane vsak dan tvoj.

Dolgo sem čakala na najin oddih. Merjeno v letih. Naučila sem se veliko o potrpežljivosti ter uničujoči moči pričakovanj in predstav. Pomembno je ločiti, za kaj se je vredno boriti, kaj je vredno čakati in kdaj popustiti. Ter kdaj oditi ali zagovarjati svojo odločitev. Pride vse, kar nam je namenjeno oziroma kar smo si namenili, če vmes ne poseže usoda. Tudi spoznanje, da lahko oddih traja mnogo več kot tri praznične dni. Morda tudi do konca, če bo naložba v ljubezen konstantno dovolj velika.