Danes, medtem ko sem se z malim sprehajala po Tušu (zunaj je pasja vročina), so mi po glavi rojile zanimive misli. Moj mali škrat se je v vozičku ves čas nekaj jezil in uveljavljal svoje. Kako lahko tako majhen buhtelj od mene zahteva, da se mu prilagodim na vsakem koraku??? Ja, ja...taki mali buhteljčki znajo to zelo dobro...točno poznajo vse finte in nas lepo in počasi stopinjo za stopinjo obračajo okoli lastne osi.
Pa pojdimo lepo od začetka....tisto kar me ves čas fascinira, je, da se iz kepe mesa in kosti tako hitro razvije bitje, ki dobro ve, kaj mu paše in kaj ne, ki srka vase kot Vileda in pri petih mesecih točno ve, zakaj se rabi steklenička, žlička in podobne zadeve.
Je pa tukaj še ena stvar, ki me je kar malo pretresla....kar naenkrat se JAZ prelevi v TI(ON). Nosečnost je stanje, ki ga pač ene preživljajo malo lažje, druge malo težje, ampak vseeno je to fiziološko stanje, ki ga občutiš kot tvoje. Čeprav z malo večjim trebuhom, pa tudi ogromnim,oteklimi nogami, hormonskimi naleti....... ni važno...sprejemaš se kot sebe s takimi in drugačnimi tegobami in ne kot sebe posebej in bitje znotraj sebe, ki je krivo za tvoje stanje. Ne vidiš ločeno: JAZ in ON. Vsaj meni se je to dogajalo. Sicer zbiraš na kup otroške stvari, pereš, likaš....ampak ti ni prav jasno, kdo bo vse to potreboval....potem pa kar naenkrat...ROJSTVO...in jaz postanem jaz in še nekdo, ki ga sploh ne poznam, vem pa, da je majhen in me potrebuje! Fascinantno in kar malo strašljivo! Rabiš kar nekaj časa, da svojo luknjo v trebuhu sprejmeš kot povsem novega, edinstvenega in enkratnega človeka!...ki se ti čez kak mesec že smeji, čez pet mesecev pa ti ne dovoli več popit kave s kolegico (jasno, da se greš vojno....možnosti so 50:50...vsaj za zdaj).
Ne vem, če so to vsem dogaja...meni se je...in tega mi ni nihče omenil niti s črko. Vsi blebetajo samo o dojenčku, otročičku....vendar ljudje, STOP! To je človek, ki zraste v vas,se iz vas rodi, vendar ima lastno identiteto, lastne potrebe in lastna pričakovanja...tako kot imamo pač vsak svoja...fanj je o tem razmislit malo prej, ker se stvari zelo hitro odvijajo in naše kepice rastejo in kar naenkrat bo ta mala kepica sredi Tuša uveljavljala svoje in mi se bomo čudili. Le čemu?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar