Igra živcev

Kopanje malega je postala že prava rutina, se mi zdi, da ta obred opravimo z levo roko...vendar se vedno najde nekaj, kar dogajanje popestri...tako, da mami ni dolgčas!

"Mali električist"

In tako smo se preselili v kopalnico, novorojenček je zrasel že skoraj v moža in banjica je postala premajhna, možje se pač kopajo v pravi kadi. Mali mož je pa še vedno premajhen, da bi se namilil, namazal, si očistil ušesa in se nenazadnje oblekel....in tako smo se spet šli mizarje in skonstruirali previjalno, no sedaj rečemo lahko temu že skoraj preoblačilna, mizico na pralnem stroju....in glej ga zlomka na dosegu je, ne boste verjeli, vtičnica. Ker si pač za naše najeto stanovanjce (da na bo pomote, prekrasno je) nismo sami risali načrta, se je pač vtičnica znašla na tako pripravnem mestu za malega in tako nepripravnem zame....in vsakič, ko se kopamo, oziroma preoblačimo, ista zgodba...mokri prstki kar sami lezejo v luknje, a meni vsaka kocina posebej v vertikalo...in res nikoli ne bom razumela, kaj za vraga je tako zanimivega je na teh vtičnicah...niso pisane, niso nesimetrične, krogec in dve luknji, res nič posebnega...a deset igračk, ki vibrirajo, se mečejo na bok, skačejo in spuščajo glasove med traktorjem in polnim panjem čebel nima "za burek" proti VTIČNICI.

Ne vem ali je to tudi malo v genih (čeprav resnično dvomim), ker je že moj brat nekoč izvajal eksperimente z žeblji in vtičnico...no, vse skupaj je rezultiralo v poletu čez dnevno sobo....na srečo brez dolgoročnih posledic....hm, nikoli pa nisem razmišljala, zakaj sva druga dva blond, on pa temen....no, najbrž zgolj naključje...

No, sedaj se vsakič, ko se poslužimo naše improvizirane mizice začne igra živcev oz trikotnik, v katerem sem živčna samo jaz. " Ne, pusti...tega ne tikamo...sedaj se bova oblekla...poglej kremico..." ...brez konca...in prav nobena beseda ne odžene prstkov stran od dveh luknjic....In kljub temu, da sem si rekla, da se z malim ne bom prerekala in pogajala (spet ena ideja o vzgajanju, ki odpove pri prvi vtičnici!)...saj veste, naj stvar izkusi po načelu: Osel gre enkrat na led. Tukaj to odpove, kajti ne želim si, da bi ga "pošlatalo" 220 voltov, res ne...si predstavljate, mala poučna lekcija z 220 volti....hm, naj gre na led rajši kje drugje! On pa kar vztraja...desetkrat umakneš rokice, desetkrat nazaj k teti vtičnici...in ko mi je dovolj in povzdignem glas in na silo umaknem rokici stran...se po kopalnici razleže glasen jok!!!