In smo prišli...do konca leta 2011....365-krat smo prestopili in prišli do novega začetka...in tako vsako leto znova in znova, do....da, do pravega konca ali pa še večjega začetka...kakor se vzamete in kakor verjamete!Ne maram nostalgičnih govorov in ne maram objokovanja v smislu..."Samo še danes in nikoli več...smrk, smrk..." Kaj nam bo to?! Jutri je nov dan, novo jutro, nov začetek...izkoristimo ga, dokler imamo to možnost!
Bi pa vseeno potegnila eno majhno, vsaj tako črtkano črto pod leto 2011...kajti, to je bilo zame prav posebno leto...samo 8-krat sem prestopila in v moje življenje je stopil moj sin in mi ga obrnil na glavo...moja usta je obrnil navzgor v nasmeh, mojim očem je dodal še tisti dve iskrici...to leto je pomenilo še marsikaj, v bistvu velik preskok, vendar je prvi kamenček sprožila skoraj štirikilska štruca, ki je Anji dala novo ime-MAMA!
Celo več, to leto se je rodila tudi mama.si, ki z vami deli trenutke veselja, ogorčenosti, jeze, nerazumevanja, vzhičenja...
...in to leto sem nenazadnje delila z vami, ki vse to prebirate, ki si vzamete pet minut časa in me spustite v svoj nasmeh. Hvala!
Bodi dovolj...danes je Silvestrovo...dvignite kozarce visoko in pojdite novim zmagam naproti!
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
Tone Pavček
Ni komentarjev:
Objavite komentar