Po novem se zjutraj družimo tudi z lepo modro kahlico...naš mali frajerček se sedeč na kahlici, nasloni na kolena, spije svojo flaško mleka in naredi čisto pravo...potrebo! Včasih malo, včasih veliko, včasih tudi nič...ampak že to, da šteka, kaj se počne na tistem čudnem neoblazinjenem stolčku z luknjo v sredini, je pravi dosežek! Vsaj zame!
In ne boste verjeli....mali se tega dosežka celo zaveda...ko se pokaka, da z glasnim "BA" vedet, da je naredil, kar se je od njega pričakovalo in si potem veselo ploska! In potem mu ploskam jaz, ploska mu tudi očka, vzklikamo :" Bravo, bravo!" in vsi smo polni ponosa, ker je malo sranje našlo pravo pot do kahlice...ja, če bi se človek postavil izven situacije, bi se nad celim dogodkom najbrž zamislil...vendar ko si tam, na licu mesta, te odnese tok kahlice in si ves navdušen nad tem, da enoletnik ve, zakaj se uporablja stolček z luknjico...ker če prav dobro pomisliš, uporaba niti ni tako logična, kot se nam zdi na prvi pogled...logično je to, da lulaš, ko te tišči in...pika! Dobro, ne vem koliko je logično to, da cela družina ploska, ko se po stanovanju razlezejo čudne vonjave....logično najbrž ni, je pa veselo!!!....
Ni komentarjev:
Objavite komentar