sobota, 7. januar 2012

Ne moram verjet, kako hitro teče čas...zdi se mi, da sem včeraj stiskala pesti v porodnišnici na hribu in prosila, da bi una za zaveso že enkrat rodila in mi ne bi bilo treba več poslušati teh nečloveških krikov....da sem včeraj slišala: "To pa ne bo šlo, prinesli vam bomo papir, da podpišete...saj veste...operacija..."...da sem se včeraj zbujala iz narkoze in čutila luknjo v trebuhu......ja...pa ni bilo včeraj, ampak natanko eno leto nazaj!

8.1.2011
Ja, naš mali praznuje! Prvo svečko piha že kakih štirinajst dni...vsaka sveča, vžigalnik ali kaj podobnega sproži salve pljuvajočega pihanja...mali mož se je iz skoraj negibnega bitja, ki ni vedelo zase, v enem letu prelevil v možička, ki pljuva po svečki, laja z vsakim psom in kriči "BA" vsakič, ko naredi kaj v hlače (ali pa tudi, če spusti samo malo zraka)!

Danes je praznovala meni zelo ljuba pupica cimre iz porodnišnice..... kot prava mala gospodična je koketirala z vsemi povabljenimi, poslala ljubček sem in ljubček tja in v "fr fr" krilcu bila na prestolnici pozornosti...bravo, bravo! (moj mali bi že ploskal, ampak na srečo sladko spi)...ne morem verjet, da je točno pred enim letom, ta mala damica iskala joško in še kupčka ni znala zares podret...... In čez slabo uro bo praznoval moj sin! Zdi se mi, da je to bolj moj praznik kot njegov...ne, ne bom mu jemala pozornosti, saj imam tako ali tako spomine, ki bodo vedno živeli z mano in vsako leto bova imela skupni praznik...on rojstva, jaz preživetja!

Dodaj napis
In tako čisto vsak dan praznujejo otroci ljubečih staršev in tudi tisti manj ljubljeni...in z njimi praznujejo tudi mame, ki se spominjajo izkušnje, bolečine in sreče...in praznujejo tudi očetje, ki upam, da se vsaj nečesa spomnijo.....ja, in prav vsem, čisto vsem tem otrokom želim, da bi v življenju naredili čim več posebnih, pravih korakov, da bo živeli otroštvo vredno otroka in življenje vredno človeka!

Vse najboljše, mali moj!

Ni komentarjev:

Objavite komentar