Pogovorne ure

Pretekli teden sva bila z mojim na govorilnih urah v vrtcu, kjer nama je vzgojiteljica pokazala, kako lahko otroka tabeliziraš od A do Ž.

Pred kakimi 14 dnevi sem na oglasni deski pred igralnico opazila tabelo(!), kjer je bil razpored po urah in nad njim navodilo: Vpišite se za pogovorne ure z vzgojiteljico vašega otroka! Ok, sem si mislila, že res, da je moja mama šla na govorilne, ko sem jo dva meseca prosila in moledovala, da vsi starši to počnejo in si takrat zaobljubila, da bom sama drugačna mama, taka, ki se ji žarnica za govorilne ure prižge malo prej in ne šele takrat, ko te otrok privleče pred šolska vrata....ja, vse to sem mislila, vendar vseeno nisem računala, da bomo z govorilnimi urami pričeli pri dveh letih...ja, naj bo kakšen roditeljski, kjer me seznanijo, da rabijo v vrtcu dežni plašč in da povejo, da zbirajo konzerve za lačne muce in kateri plastelin je strupen in....ampak govorilne?!...vredu, dokler ne vidim in slišim, ne morem sodit in sem vzela svinčnik iz torbice in pod nekaj imen v tabeli napisala še svoje ime....

...in je prišel dan D...vmes se je še moj predragi javil, da bi tudi on rad prisostvoval pri tem čudesu od pogovornih (pazite ime!) ur...in čeprav sem se sprva branila v smislu, da je to stvar petih minut in da je brez veze, da sploh "cahne" na koledar, sem na koncu popustila....dan je bil med prvimi pomladnimi, vendar leden, niso zmrzovali samo prsti na nogah, temveč tudi cesta in drevesa, pa je vzgojiteljica vseeno čakala in drugi nadobudni starši tudi (zanimivo, čisto vsi so bili v kompletu: oče in mati!)...ko sva se usedla naju je vzgojiteljica ošvrknila s pogledom in rekla: "Vidva sta prvič?", in moji možgani so odgovorili: "Kaj ni ta cirkus prvič v mestu? Ali sem spregledala že pet tabel pred vhodom v igralnico?" Usta pa odgovorila samo :"Ja!"

In je povlekla na plano eno mapo, polno listov in tabel, skrbno spravljenih v plastificiranih mapicah...in rekla: "Kje naj začnem?!"....hm....jaz sem pa mislila, da bomo klepetali v smislu je priden ali ni, poje vso špinačo ali jo frca Tinki v glavo, pomisli kdaj na WC, spi mirno ali pada z ležalnika.....pomota! Tabele! Vzorci! Komu poda žogo, se igra sam, če sta dva, če so trije, štirje, ali poda žogo levemu ali desnemu, če je odrasla oseba, mešana populacija, če so postrani, na eni nogi.....vključenost, počutje, socializacija, verbalizacija, koliko stavkov poveže, koliko besed uporablja, temperament, čustva, sodelovanje......da se ti zmeša! In naivno sem ugotovila, da mapa, za katero sem mislila, da ocenjuje celo skupino, je v bistvu popis in tabelizacija mojega sina!

In če še enkrat kdo pomisli, da imajo vzgojiteljice premalo dela, vam povem, da to ni res! Škoda je edino to,da otroke tabelizirajo in se ukvarjajo z težkimi besedami, ki jih otroci ne razumejo, na papirju, ki prenese vse številke od 1 do 100, namesto, da bi obule dežne plašče in gumijaste škornje in otroke odpeljale v svet!

Drži pa tudi to, da se mali v vrtcu odlično počuti in svoje vzgojiteljice naravnost obožuje in to je vse, kar šteje!

Razmišljaj ločevalno!

Ločitve so vedno težke; to je dejstvo! Niso pa vse slabe, daleč od tega. Mnoge prinesejo v naše življenje svežino, lažji korak in nov veter...so pa ločitve težke predvsem zato, ker smo ljudje po naravi zelo kratkogledi in ne vidimo dolgoročnih plusov, ampak le kartkoročne minuse....

Razmišljaj ločevalno....

• ...ko ješ!  Loči dobro od slabega (ja, saj vem, da na deklaracijah ni navedeno konjsko meso), vendar ne po okusu, kajti industrija je z ojačevalci pretentala tudi tega, temveč ločujte po tem, kar je dobro za vaše telo; loči preprosto od kompleksnega, kajti bolj kot so stvari zapletene, lažje se da prikriti sestavine, zmontirati okus in zmanipulirati potrošnika; loči mastno od nemastnega in ločuj dobre maščobe od slabih maščob (ne ozirajte se preveč na trende, ampak uporabite zdravo pamet) in nenazadnje loči potrebno od nepotrebnega. In ločite praznike od navadnih delovnih dni! Takrat naj bo dovoljeno slabo, kompleksno in nepotrebno.... in verjemite mi, učinek ne pride danes, niti jutri....vendar si boste hvaležni čez trideset let...takrat bodo imeli vaši možgani dovolj kisika, srce dovolj energije in vi dovolj časa za vse stvari, za katere vam ga sedaj primanjkuje! In boste živi!

• ...ko razvrščaš odpadke! Loči med seboj uporabno, ponovno uporabno in neuporabno....razvrščaj za svoje potomce....vem, da je ločitev od zabojnika "za vse" sitna, da vzame veliko časa in še več prostora, vendar razmišljajte za jutri....delite sonce z naslednjimi generacijami in predvsem...razmišlajte o tem, kaj in koliko bo romalo v koš že, ko nakupujete...in ja, tukaj ni praznikov, ko lahko mečete hladilnike čez okno!

Da povem še prigodo iz najine spalnice izpred par dni (če pričakujete kaj žgečkljivega, sledi razočaranje!)....sedaj sva dobrih deset dni na taki nama prilagojeni ločevalni dieti, ki je meni čisto ok, mojemu, ki je bil sicer s svojimi 110 kilogrami pobudnik zanjo, pa ni ravno v največje veselje...ležala sva v postelji, najin sadni dan se je počasi poslavavljal,  se menila še zadnje stvari za naslednji dan in on kar sredi pogovora:"Lahko noč!"...pa jaz:"Daj pogovarjaj se še malo z mano!" In on: "Ne, moram čimprej zaspat, da pride čimprej čas za kosilo in zrezek!" Naslednji dan je bil namreč mesni....
Dan, ki je meni najhujša muka, je mojemu dragemu v največje veselje....preveč sva si različna, da bi lahko razmišljala o ločitvi! Zaenkrat! ;)

 

 "Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!"

F. Prešeren

 Peta kitica Prešernove Zdravljice, ki je že mnogo pred prvimi sufražetkami in časopisom Slovenka poveličevala žensko, celo več kot to, poveličevala je Slovenko. Zdravljica je nastala davnega leta 1844, vendar takrat ni bila izdana zaradi njene sporne zahteve po enakopravnosti. Zanimivo, ne?! Sicer ni bila ta kitica trn v peti cenzuri, temveč tretja in četrta.

"Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!"

F. Prešeren 

Četrta kitica Prešernove Zdravljice, ki se davnega leta 1844 ni prerinila čez cenzuro, vendar ji je na srečo v revolucionarnem letu 1848 to uspelo. Pa bi ji danes? No, mogoče bi parlament z dvotedenskim premišljevanjem Državljanske liste in Erjavcem, ki bi si premislil v zadnjem trenutku, vsseeno izglasoval njeno objavo....toda življenje  bi teklo naprej po isti skorumpirani in pokvarjeni strugi, kjer ni o edinosti, spravi in Slavi ne duha ne sluha!

Danes je dan žena! Ne potrebujem rož, temveč službo, ni mi mar za kaviar iz dragih restavracij, skrbi me položnica za vrtec..... praznik žena ni namenjen temu, da si pošiljamo rožice na fotkah prek spleta in vsaj za dan odsanjamo, da bi bil Svet lahko lepši.... Praznik je tukaj kot spomin in opomin, da LAHKO SPREMENIMO TOK! Da je v novi generaciji moč za nove rodove, da lahko le ženske vzgojimo nov rod, ki bo trdnejši, sposobnejši in bo prepoznal sovražnika, ki ga gloda od znotraj.....da lahko le mame naučimo svoje otroke edinosti, sreče, sprave....da lahko, kljub temu, da nam bremena krivijo hrbet, častno nosimo štafeto, ki so nam jo predale naše babice in mame!

Srečno!