O vročini in pojmu

Danes je nedelja. Vroča poletna nedelja. En najbolj toplih dni v zadnjih letih menijo po televizorju. Vsi so skriti pod klimami ali vsaj senčniki in se jezijo, ker se jim sladoled prehitro topi. A jaz obožujem poletje, vroče dni in razbeljene skale.

Danes smo pozno popoldne preživeli na morju. Z gumenjakom smo se kmalu stepli za dva kvadrata slovenskega morja, kjer smo veselo čofotali in si hladili ritke. Ko je na razbeljen asfalt legal mrak, smo se vidno utrujeni vračali proti domu. Tipično nedeljsko s pogledom v prazno skozi okno in radiem na ful. Medtem ko sem sama v glavi predalčkala svoj mir, so plani malega so že bili usmerjeni na naslednji vikend.

Iz zadnjega sedeža se je zaslišalo: "Kam gremo v soboto?" In sem poskušala razložit, da je danes nedelja, da je do sobote še daleč in da pravzaprav ne vemo še, kaj bomo počeli v soboto. On pa očetu: "Pa ti? Imaš pojma kam gremo v soboto?" Ko mu je razložil, da tudi on ne ve, je mali suvereno zaključil: "Po moje bi lahko šli v Brda!!"

Oh, te none...malčke naučijo tudi planirat....

Bradavičke

Naš mali raste. Možgani se gubajo in koraki postajajo daljši. Včasih mi je to všeč, velikokrat me navdaja s ponosom, kdaj pa kdaj bi najraje ustavila čas in ohranila mojega malčka za vedno....vendar me le ta največkrat preseneti.

Ko sva po kosilu ležala in čakala, kdo prej zaspi, je on kar naprej blebetal in me pregovarjal :"Mama klepetaj! Daj, no!". Pa sva pred tem predelala že vsa kopenska in vodna bitja. In meni so že pošteno lezle veke skupaj. Moja ideja o spanju mu ni bila nič kaj všeč. Ne vem, včasih se človek res vpraša, ali je mogoče tudi to že prerasel, popoldansko spanje namreč. Toda kaj, ko se meni tako paše zlekniti na kavč po kosilu.

In ko je ugotovil, da je mamo minilo navdušenje do pogovora, se ni nič kaj preveč obremenjeval. Obstaja tudi monolog. In začel: "Mama, ti imaš tudi joške! Ne, ti nimaš jošk, ti imaš bučke!" Tudi mali je ugotovil, da obstaja razlika v velikosti....in verjetno mi je dal še malo popusta, naslednjič bo moje dojke najbrž primerjal s češnjevim paradižnikom. In nadaljeval: "
In imaš tudi bradavičke!.....(Mali čisto navdušen, kot da bi odkril Ameriko!)....Kaj lahko potikam?....(pavza za razmislek)....Ne, to lahko tika samo tata!"

Pa naj še kdo reče, da danes otroci ne rastejo kot iz vode.

Kanček upanja

Zgolj odšel je - in v vsakem razhodu je kanček upanja.(Rokopis iz Akre)

"Flaša" Cockte je kot spomenik najini ljubezni stala na nočni omarici še dolge mesece potem, ko si odšel. Čeprav je ni bilo več. Ljubezni namreč. Kot mehurčkov v pijači. Toda na "flaši" je bil tvoj pečat, v njej sem hranila tebe, tvoj dih, tvoj sok....še dolgo potem, ko si odšel.
Solze so se podnevi množile in stekale v tekilo ob večerih, ki sem jo začinila z limono in soljo. Ali pa s cimetom in pomarančo. Kakor kdaj. Spomini so se množili kakor solze in izgubljali v metrih tekile, a le za kratek čas. Ob jutrih je spomenik na nočni omarici spomnil mačkasto glavo, da si še vedno tu......in da boš le s težka odšel iz "flaše" na omarici.

In nikoli ne bom pozabila dneva, ko smo se vračali za vikend iz Ljubljane in v Gallusu spili še zadnje pivo, ki nas je ločilo od unovičnjega snidenja v nedeljo zvečer. In mi je prijatelj rekel: "Anja, ko papež ena vrata zapre, vedno odpre druga....!" Pijača mladosti mi je zameglila srce, ampak um je razumel, le počakati je moral, da se srce očisti in pripravi...

Vsaka ljubezen stane....vendar bolje plačati zanjo, kot sedeti na kavču pred televizorjem. Nekaj vzame, a ogromno da. Ne človek, ljubezen. Terja čas. Ampak pride. Vedno. Kar pripada.

Sama sem dobila v hrambo moža in bubico, ki upam, bo nekoč poletela kot samozavesten metulj svojim sanjam naproti. Nista moja, sta pa ob meni!

Bolje je ljubiti in izgubiti, kot nikoli ljubiti.( Rokopis iz Akre)

Eko-mama

Dandanes ni stvari, ki ne bi obstajala tudi v eko različici....eko-jogurt, eko-banane, eko-kava, eko-gate, eko-počitnice, eko-avtomobili, eko-kmetije, eko-konvencije...ni, da ni....torej ni razloga, da ne bi spoznali EKO-mame.

Eko-mama je mama, kot vse druge, le da poleg tega, da skrbi in neguje svojega malčka(-e), skrbi še za blagodejne učinke na naravo oziroma za to, da bi njen otrok imel priložnost živeti v vsaj približno takem okolju, kot ima priložnost živeti sama.

Kaj vse počne mama, da je lahko EKO-mama?

Možnosti ima pravzaprav veliko in eko-mama lahko celo izbira med mnogimi produkti, idejami, ki jih danes ponuja tržišče, internet in širni svet.
Eko-mama tako lahko na primer uporablja pralne plenice ali pa razgradljive plenice za enkratno uporabo, ki so danes cenovno zelo dostopne. Za pranje lahko uporablja pralne oreške, doma izdelan pralni prašek, vinski kis in eterična olja ali pa kupi ekološka pralna sredstva. Mila in kreme za svojega malčka lahko izdela sama, za mehko in voljno kožo lahko v jeseni nabere "kišto"oljk ali pa kupi narejene izdelke na domači tržnici, ki ji služijo za nego ali za v lonec. Lahko si zasadi svoj vrtiček in uživa v doma pridelanih povrtninah ali pa se ob jutrih odpravi z malčkom na lokalno tržnico ali pa kar k sosedi po por. Mama lahko vloži sladke češnje, da so na voljo tudi v hladni zimi. Lahko si umisli kurnik srečnih kokoši in jajc ter čredo ovac za mleko, sir in toplo volno ali pa preprosteje skoči po jajca v bližnjo vas in sir kupi na planini med potepanjem po hribih. Eko-mama lahko nabere zeli in posuši čaje na vrveh v hišni "špajzi".
Eko-mama ločuje odpadke, shranjuje vrečke,  uporabi stvari ponovno in svojega malčka nauči veščin, kot so ločevanje odpadkov, kompostiranje, pridelovanje svoje lastne hrane. Taka mama varčuje z vodo, energijo in ne zametuje hrane. Sebe in svojo družino prehranjuje zdravo in s srcem.

Da, danes ima vsaka mama zares veliko možnosti, da postane čisto prava Eko-mama, vsaka družina pa ekološki otok. Z žalostjo pa ugotavljam, da je še vedno preveč mam in očetov, ki se jim zdi skrb za naravo packanje v domači kuhinji, metanje časa stran ter brezzvezno početje. Škoda.... Taki ljudje nikoli ne bodo vedeli, koliko veselja ti lahko prinese ciljanje v kozarce in otroški smeh ob tem ter sladkanje s kompotom, ko zunaj drobi sneg; nikoli ne bodo vedeli, koliko svobode občutiš med potepanjem po planinah z malim škratom v nahrbtniku; nikoli ne bodo vedeli v kako zadovoljstvo je spoznanje, da moreš in zmoreš sam; nikoli ne bodo čutili razlike in okusili čaja, ki si ga nabral, posušil in skuhal sam; nikoli občutili lahkotnosti doma izdelane kreme na koži......

Vsak naziv, tudi eko naziv, pomeni dodatno kopico dela....toda Eko-mami to delo ni v breme, ker jo navda z občutki sreče in izpopolnjenosti, da zna in zmore po svojih najboljših močeh poskrbeti za svoj mali zaklad!