Vzgoja (psa)

Imam psa. In to ne le enega. Čisto dovolj psov v življenju, da vem, da je najbolje vzgajati mladega psa...čim mlajšega. Vse kar zamudimo, zelo težko nadoknadimo. Čeprav je včasih težko videti korist in efekt našega vztrajnega in bedastega ponavljanja, izgubljanja živcev in tekanja po gozdu za razposajenim mladičkom, imamo za nagrado ob uspešnem delu čez dve ali tri leta ob sebi psa z veliko začetnico.

Vendar z vzgojo tudi ne smemo pričeti prezgodaj. Lekcije si morajo slediti druga za drugo, sicer je naš trud zaman. Kaj nam pomaga, če lahko naš pes sledi možu od doma do kantine in igra tam njegovo "slabo vest", če se nam  pa vsako noč polula na preprogo v stanovanju?! Kaj nam pomaga, če pes obvlada za cel Dunajski valček obratov, a laja od trenutka, ko obrnemo ključ ob odhodu iz stanovanja, in mu moramo potem, ko se vrnemo domov, kuhati žajbljev čaj. Kaj nam pomaga, če dobi največji tartuf v Istri in ga ob tem poje?! Ne, vse skupaj ne zaleže čisto nič, če ne gradimo znanja iz njegovih temeljev, od začetka do neskončnosti...da, neskončno je naših možnosti in potenciala....

Da, imam dva psa in imam tudi otroka. Enega. Dovolj, da vidim vzporednice. Neskončno možnosti in potenciala. Če gremo od začetka in po vrsti. "Đabe" francoščina preden obvlada slovenščino, doktorat preden si skuha kosilo, avto preden naredi vozniški izpit in cigareta preden si zna zlikati srajco....Ne, ni vloga njegove bodoče žene, da ga nauči pobrisati prah in mizo niti da mu razlaga, da gate ne skačejo same v pralni stroj....za take, življenjsko pomembne lekcije, smo tukaj mame! Pa vemo to?