Jedilnik

Nekega jutra, ko smo se vsi zaspani primajali pred vrtec sem storila "usodno" napako. Malega sem vprašala: "Kaj te zanima, kaj boste papali za zajtrk?" In prebrala s seznama pred vhodom v igralnico, kar je bilo na meniju za zajtrk. Mala glavica se je z zanimanjem obrnila proti meni in zvedavo vprašala: "In kaj bo za kosilo?"

Naslednji dan me je mali škrat kar sam spomnil na seznam in naslednji tudi in tako vsak dan....To, da preden vstopimo v garderobo, najprej preberemo jedilnik za tekoči dan, je postala jutranja rutina. Misleč, da je zadeva malemu zabavna sama po sebi in da me posluša le napol....je bila velika zmota! Jaz sem seveda jedilnik pozabila v trenutku, ko so moje besede zapustile ustnice....kuštrava glavica pa je že hitela v igralnico in razlagala vzgojiteljici, kaj vse je počela prejšnji popoldan.

In tako sem včeraj, ko sta me čakala po službi z atijem, takoj po poljubu v pozdrav vprašala: "Kaj si dobrega jedel za kosilo v vrtcu?" In on odločno: "To, kar si zjutraj prebrala z jedilnika!" Da padeš na rit!