Atletika

Odkar nam je T2 odrezal 1001 program in s tem vse risanke in obdobja popodanskega miru, sva se z mojim predragim bala, da mali niti domov ne bo več hotel. V času odklopa je bil na počitnicah pri noni. In ko me je skušal moj na vse pretege prepričat, da nujno potrebujemo vsaj programe za otroke, sem vztrajala pri svojem:
1. Sama nisem imela 10 različnih programov z neumnimi risankami in zato tudi danes ne potrebujem 100 programov z neumnimi filmi, ker znam drugače zapolniti svoj čas. Z bolj koristnimi stvarmi.
2. Ponudnik ravno to želi od nas oziroma še hujše, cilja prav na najmlajše in na to, da bodo starši raje popustili, kot poslušali vreščanje in trmarjenje otrok. Raje 10 evričev na mesec več kot razpad družine (beri: sistema).
3. Vem, da sem s to točko zmagala. Lahko naroči XXXXXL paket programov, ampak položnice plačuje sam...od zdaj do večnosti...
...in se je predal...S bo zaenkrat dovolj.

No, mali je približno dva dni protestiral, občasno se je tudi drl ter večkrat tožil, da smo mi res edini, ki nimamo risank...nato je našel SLO 2....in atletiko...pred kratkim je namreč potekalo, no, mogoče poteka še, evropsko prvenstvo v atletiki...in mali se je čisto navdušil....že navsezgodaj zjutraj je hotel drugi program....ter me popoldne prosil: "Mama, daj na dva!" In ko sem mu hotela razložiti, me je že na začetku prekinil: "Zdaj jaz to gledam." Vredu, ti samo glej, kako tečejo, še boljše bi bilo, če bi tekal sam, ampak začetek je dober.
Ko smo se v soboto zvečer vsi izmučeni odločili, da gremo ven nekaj pojest, mali sploh ni bil navdušen. Vedno je ob ideji, da kam gremo, skakal od veselja, tokrat pa z očmi prilepljenimi na ekran protestiral: "Ne morem, ker gledam, kako se mečejo v pesek!"(op a. skok v daljino)