Danes sem opravila prvi pregled pri ginekologu. Čeprav je že drugič prvič, je občutek vseeno čuden...mešanica pričakovanja, tesnobe in upanja. Ko me je zagledal ginekolog na vratih je kar zletelo iz njegovih ust: " To je bilo pa res hitro!" Očitno se je zavedal nepremišljenosti svoje izjave: "No, saj če so ljudje zdravi in trenutek pravi...ampak čakajte (op.a. pogleda datum odstranitve materničnega vložka), ne, to je bilo res hitro!" Hm, nisem vedela kaj naj mu rečem, ali se moram zagovarjat ali opravičevat ali naj mu kar natresem deset vprašanj, ki so mi takrat krožila po možganih...
Nato sva odšla še na ultrazvok in tam sem na ekranu prvič videla svojo pikico...še čisto majhno, veliko komaj nekaj milimetrov...kot nora sem v pikici iskala majhno utripajočo lučko...pa je takoj vskočil in mi pokazal srček...ufff, utripa!!!
Ko sem se že oblačila za zaveso je dodal: "Ja, pa plod je eden!" UUUU, do tega trenutka nisem niti pomislila, da bi lahko bila dva...toliko nevarnosti, vprašanj in dilem mi je prinesel vsak dan, da na to resnično nisem....in ja, ufffaaa, samo en je! Mislim, da je en plod v tem trenutku dovolj! Po meri zame. Če bi z najino hitrostjo lahko naredila dva, bi bilo pa res neverjetno.
Napisano 31.3.2015, trajanje nosečnosti. 8 tednov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar