Imam občutek, da bo tokrat punčka...ne vem točno zakaj, občutek pač, če se motim, preprosto spremenimo v Viktor, brez težav...tako ali tako se od vedno bolj razumem s fanti. Saj veste, z ženskami so same težave...haha...mislim, da veste tudi to, da ne mislim resno. Ali pač...
.
Ta otrok bo, če se rodi živ in zdrav (trenutno ni potrjeno niti to, da sem še noseča in je nosečnost na mestu, kjer mora biti), resnični zmagovalec. In zame bo, čeprav mogoče na papirju in pred zakonom ne bo nosil tega imena, vedno zmagal. Da kot skupek celic preživiš mamino kroženje na Infekcijski kliniki, si kot drobna morula vseeno upaš ugnezdit v maternico mame, ki se sprehaja pod rentgenskimi žarki (mama ne ve, da se pripravljaš na zraščanje z njenim reproduktivnim organom in zato hodi po otroke na rentgen), potem krvavitev v 6. tednu, ko sem zagledala rdeč flek na toaletnem papirju in me je skoraj kap, pa napad ošpic in ničkoliko stikov z njimi, ko si manjši od zrna graha...pa CMV kolitisi, gripe...barvanje ograje, brušenje vrat...
Ja, če vse to preživiš in premagaš še preden mami postane slabo in jo sili na bruhanje ter preden prvič pomahaš na ultrazvoku, potem zate v življenju res ne bo ovir...in ne moreš bit nič drugega kot Viktorija! Zmagovalka!
Napisano 17.3.2015, trajanje nosečnosti: 6 tednov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar