Solze

Namesto, da bi sedaj na FB-ju in oglasnih deskah po vasi objavljala, da bo Svit postal ponosni starejši bratec, se mi trga srce. Danes sem namreč opravila meritev nuhalne svetline in v rokah že imam napotnico za nadaljnje preiskave. Izvid slab. Možnost za kromosomske, srčne in druge napake velika. In najbolj boli to, da vem, kaj vse to pomeni. Čeprav so številke na izvidu, ko jih pretopiš v odstotke, še vedno relativno majhne, name in na nerojenega otroka prežijo kot hijene v temi. Ne vidiš jih, a slišiš njihov glas. Veš, da so blizu... preblizu.


In glas zdravnice: "Tudi, če bodo vse nadaljnje preiskave uredu, ima še vedno otrok lahko prirojeno napako. Predvsem srčno. Pa tudi druge." Z brezobličnim izrazom sem samo kimala, nato pa se čez kake dve ure v ordinaciji svojega ginekologa skoraj razjokala. Malo je manjkalo. Pač nisem tak tip. Solze so za domače stene. Z Deanom sva se v nekaj stavkih pogovorila. V bistvu sva se strinjala, tako kot ponavadi. Po besednih solatah pa tako ali tako moj mož ne slovi pretirano. Čeprav je on iskal krivce in rožljal z orožjem, medicinske izraze je tako ali tako razumel le na pol, me je vseeno poskušal razumeti. In to šteje. Kljub temu, da vseeno včasih najbolj pomaga, če lahko z nekom premelješ. Jaz nimam s kom. Ampak bomo preživeli.

Napisano 30.4.2015 pozno zvečer, trajanje nosečnosti: 12 tednov in 2 dneva.