Delavec

Pozno popoldne. Nedelja. Mož se poti in "šraufa" Ikeino omaro za otroško sobo, jaz sedim poleg na preprogi, se učim navodil za sestavljanje pohištva na pamet ter podajam vijake, mali pa se pritožuje leže na postelji, češ, da nima nobenega dela in mu je dolgčas. Tipično za nas.

Kljub temu, da ne slovim po vključevanju otrok v svoj ritem, sem se za mojega potomca potrudila, ga povabila k vrečki z vijaki ter mu pomagala, da je lahko poiskal prave ter jih odnesel očetu. Ko sva dvakrat ponovila proces, se je na glas pritožil, da je utrujen ter da se gre malo spočit na posteljo (iz katere je vstal pred natanko minuto).
Seveda sem pokomentirala, bolj zase kot zanj: " Kakšen delavec pa si, da si utrujen po minuti dela?!"

Oče pa, kot bi se prebudil iz sna...tudi bolj sam sebi... "Kakšen?! NIKAKAV!"
Mali pa: "Ne, nisem še kakal danes!"

Morfologija

S knjižico in šopom izvidov v rokah sem čakala na pregled v zadušljivem prostoru v četrtem nadstropju ljubljanske porodnišnice. Čeprav sem čakala v beli obleki, je trajalo v nedogled. Veliki kazalec na uri je za debel krog prepešačil v počasnem koraku stran od ure, ob kateri sem bila naročena. Kljub temu da vsaj pol Slovenije misli, da so ti v beli uniformi vsa vrata odprta.

Ko so se končno odprla, se je izza vrat prikazala sestra in na pol zdolgočaseno izustila moje ime. Za dolgo zaprtimi vrati me je čakala prijazna zdravnica in se mi najprej opravičila za odsotnost te, h kateri sem bila naročena, ter mi ponudila roko v pozdrav. Še več. Ambulanta je bila klimatizirana in dihanju prijazna.

Začel se je ultrazvočni sprehod preko malega telesca in natančen pregled glavice, možganov, ustec, rokic, nogic, dolgih kosti in trebuščka. Kolikor se z ultrazvokom natančno da videti, je bilo vse, kot mora biti. Le ledvic se ni videlo najbolj natančno. Z vsakim: "Kar je v mejah normale..." je moj utrip upadel za deset. In na koncu z: "Ultrazvočno zgleda vse uredu" so vitalne funkcije pristale na normali.

In ko mi je po moji želji ponudila še dodatni ultrazvočni pregled, sem samo zmajala z glavo in zaključila: "Dovolj je bilo! Zdaj je čas, da se pomirim in uživam." Nato sem še pozdravila, globoko vdahnila hladen ambulantni zrak, odprla vrata in se s hitrim korakom podala v vroč objem bolnišničnih hodnikov. Z nasmeškom v srcu.

Napisano 22.7.2015, UZ morfologija 6.7.2015 v 22. tednu nosečnosti
.

Čakanje in skrivalnice

Čakanje je v tej moji oz najini (Ja, že pošteno čutim brce, čeprav ginekolog pravi, da je to gibanje črevesja. Gotovo je bil vsaj trikrat noseč.) zgodbi najtežji del. Trenutno čakava na UZ srca, ki nama bo povedal ali je srček uredu ali bo srček lahko bil naslednjih sto let ali bo potreboval kakšen popravek ali mogoče sploh ne bo šlo. Ko opraviva še to, v kar mama verjame, da bo ok, mala zgaga v trebuhu pa itak že ve, novico sporočiva svetu. Tako se je odločila mama. Sicer naju čaka nato še ena specialistična ultrazvočna preiskava, ampak staviva na srce. Potem bo dovolj. Dovolj gledanja, preiskovanja, zbadanja in stresa in kar bo, bo dobro.

Priznam, da že kar malo težko skrivam moje stanje, če ga sploh še skrivam. Mislim, da ljudje bolj iz uvidevnosti na sprašujejo. Kar je prav. V končni fazi se jih nič ne tiče. Trebuh že pošteno raste in tudi pod najbolj ohlapnimi oblačili so lepo vidni njegovi obrisi. Ravno danes sem razmišljala...trenutno ima mala zgaga okoli 150 gramov, mogoče malo več, posteljica tudi okoli 150 gramov, nekoliko se je povečala maternica...no, jaz pa sem videti kot bi požrla zaboj krompirja...od jošk navzdol sem napihnjena in izbočena. Mislim pa, da ljudi sploh ne preseneča to, da sem se zredila. Se pač zgodi. Še posebno, ko si nekaj let poročen. Bolj se jim zdi najbrž čudno to, da se vztrajno izogibam alkoholu, pršutu in daljšemu druženju. Tukaj me gotovo najdejo.

Napisano 3.6.2015, v 18. tednu nosečnosti.

BHR

Kratica res ne lomi gat...na napotnici deluje povsem neškodljivo in nič alarmantno, če ne bi bilo eno vrstico pod njo pripisano " Sum na anomalije ploda".

In sem sla...po protokolu...najprej tri vpisi na različnih administrativnih inštancah, nato genetski posvet, ki je trajal natanko tri minute (Toliko je zdravnik potreboval, da je prišel do poklica na obrazcu.), nato spet čakanje, natančen ultrazvok in BHR oz biopsija horionskih resic. Ginekologinja se je odločila, da bo poseg izvedla kljub mojim krvavitvam, s čimer sem se strinjala, saj sem hotela samo, da se vse skupaj konča. Na ultrazvoku je bil plodek zadovoljen, pokazal nam je roke, noge, stopala, želodec, srček, nos in možgane. Skoraj vse, kar ima. Nato je sledila biopsija. Najprej je z ultrazvokom določila lokacijo same biopsije, nato razkužila kožo na trebuhu, sledilo je pokrivanje s plastificiranimi plahtami, priprava inštrumentov in akcija. Vse skupaj je trajalo kake 2 ali 3 minute. Najprej je zbodla in aplicirala sredstvo proti bolečinam, kar ironično najbolj boli. Nato pa z debelejšo iglo ter spremstvom ultrazvoka posrkala dedni material otroka iz posteljice. V mojem primeru se je to dogajalo tik ob plodovi glavici. Nato je material oddala za genetiko, preverila še enkrat plodov utrip srca, suhoparno razložila vse v zvezi z bolniško, počivanjem in zapleti (verjetno že desetič istega dne) in študentka me je odpeljala počivat na nekaj podobnega ležalniku v sosednjo sobo, kjer je že čakalo približno deset žensk s podobnimi kraticami na napotnicah. Nekaj minut je res bolelo, nato je minilo in lahko sem se sama odpeljala domov.

 Vendar se s prihodom domov najhujše šele začne. Čakanje na izvide. Glede na to, da sem imela tako slab izvid nuhalne, sem imela pravico tudi do hitre analize dednega materiala, tako da me je že naslednji dan klical genetik in povedal, da ni Down. Lepo, ampak je še veliko drugih translokacij, delecij in insercij, ki nimajo veze s kromosomom 21. Povedal je še, da dokončni izvid lahko pričakujem v 3-4 tednih. Klic pomeni alarm, pismo dobro novico. In spet čakanje. Dober teden. Nato sem prejela pismo. Normalen ženski kariotip.

Ostane še kakšnih 5 odstotkov možnosti za hujšo napako srca in čakanje na ponovni ultrazvok. Tokrat natančen ultrazvok plodovega srca. držimo pesti.

Napisano 24.5.2015, trajanje nosečnosti 15 tednov in 5 dni.