Delavec

Pozno popoldne. Nedelja. Mož se poti in "šraufa" Ikeino omaro za otroško sobo, jaz sedim poleg na preprogi, se učim navodil za sestavljanje pohištva na pamet ter podajam vijake, mali pa se pritožuje leže na postelji, češ, da nima nobenega dela in mu je dolgčas. Tipično za nas.

Kljub temu, da ne slovim po vključevanju otrok v svoj ritem, sem se za mojega potomca potrudila, ga povabila k vrečki z vijaki ter mu pomagala, da je lahko poiskal prave ter jih odnesel očetu. Ko sva dvakrat ponovila proces, se je na glas pritožil, da je utrujen ter da se gre malo spočit na posteljo (iz katere je vstal pred natanko minuto).
Seveda sem pokomentirala, bolj zase kot zanj: " Kakšen delavec pa si, da si utrujen po minuti dela?!"

Oče pa, kot bi se prebudil iz sna...tudi bolj sam sebi... "Kakšen?! NIKAKAV!"
Mali pa: "Ne, nisem še kakal danes!"