Morfologija

S knjižico in šopom izvidov v rokah sem čakala na pregled v zadušljivem prostoru v četrtem nadstropju ljubljanske porodnišnice. Čeprav sem čakala v beli obleki, je trajalo v nedogled. Veliki kazalec na uri je za debel krog prepešačil v počasnem koraku stran od ure, ob kateri sem bila naročena. Kljub temu da vsaj pol Slovenije misli, da so ti v beli uniformi vsa vrata odprta.

Ko so se končno odprla, se je izza vrat prikazala sestra in na pol zdolgočaseno izustila moje ime. Za dolgo zaprtimi vrati me je čakala prijazna zdravnica in se mi najprej opravičila za odsotnost te, h kateri sem bila naročena, ter mi ponudila roko v pozdrav. Še več. Ambulanta je bila klimatizirana in dihanju prijazna.

Začel se je ultrazvočni sprehod preko malega telesca in natančen pregled glavice, možganov, ustec, rokic, nogic, dolgih kosti in trebuščka. Kolikor se z ultrazvokom natančno da videti, je bilo vse, kot mora biti. Le ledvic se ni videlo najbolj natančno. Z vsakim: "Kar je v mejah normale..." je moj utrip upadel za deset. In na koncu z: "Ultrazvočno zgleda vse uredu" so vitalne funkcije pristale na normali.

In ko mi je po moji želji ponudila še dodatni ultrazvočni pregled, sem samo zmajala z glavo in zaključila: "Dovolj je bilo! Zdaj je čas, da se pomirim in uživam." Nato sem še pozdravila, globoko vdahnila hladen ambulantni zrak, odprla vrata in se s hitrim korakom podala v vroč objem bolnišničnih hodnikov. Z nasmeškom v srcu.

Napisano 22.7.2015, UZ morfologija 6.7.2015 v 22. tednu nosečnosti
.