Zgodila se je tragedija. Umrl je policist. Nato še zdravnik. Neuravnovešen moški je na strelskem pohodu, ki je bil namenjen zdravniku, pokosil zdravnika (baje pravega ali pa tudi ne) in policista, tako za zraven. Tragedija z razliko. Zame. Sem zdravnica in strel bi lahko bil namenjen meni. Z zdravnikom, ki ga ni več med nami, si nisva bila najbližje, toda nerodni šivi, mednarodne študentske zgodbe, prva ledvica, kava iz avtomata in še kaj, so naju zbližali dovolj za nasmeh in "Kako si?" na ulicah Kopra....Ja, poznala sva se dovolj, da lahko zatrdim vsakemu, ki si upa dvomiti...bil je mlad mož in oče s širokim nasmehom, simpatičnostjo, večinoma dobrimi, pa tudi slabimi dnevi, odkritim srcem in širokim znanjem...bil je tarča...tarča zmešanega človeka... lahko bi bila jaz ali moja najboljša prijateljica....vsak, ki dela v zdravstvu, lahko pove, kako lahko gre na nož ali čisto blizu metka...
Zgodila se je tragedija. Tragedija za družini, otroke, ki bodo odraščali brez očetov, sodelavce, prijatelje... tragedija za vse, ki smo vedeli, da se to bo zgodilo, da je čisto blizu in da nekdo ne bo ubežal... in se vsemu temu sploh ne čudimo...toda žrtve so vedno nedolžne...in tako premalokrat se potem res nekaj spremeni.... Samo pomislite, koliko odrekanja, noči za knjigami, koliko prevoženih kilometrov, litrov popite kave, švica pod operacijskimi lučmi, dilem, vprašanj, člankov, zagovorov.... in potem pride en "bolnik" in te pošlje med angele.... srčno upam, da se s tvojim šarmom prebiješ višje, med Bogove v belem....ko boš sedel na prestol, vem, kaj boš naredil....in ja, nasmehnila se bom in vedela, da si ti... takrat bo boljše tudi nam tu spodaj, angelom v belem...brez vprašanj....
Ni komentarjev:
Objavite komentar