Prvič in drugič sem vložila veliko truda...črpala, izmenično hranila, načrtovala, da bi le bilo mleka dovolj...se odpovedala odhodom od doma daljšim od ure in pol... pomembno je in vsaka kapljica šteje, sploh v prvih mesecih...Svit ni bil polno dojen, sem pa uporabljala na začetku zelo malo dodatka, Meta je bila polno dojena 3 mesece in pol in to si štejem za uspeh... Prvič sem dojila 6 mesecev in pol, drugič skoraj 9. Težko je prenehati, ne vem ali samo mene najeda nek čuden občutek odtrgovanja, kot bi še drugič prerezal popkovino... ampak je bolje tako...nisem ena tistih, ki vztrajajo za vsako ceno... ko je komaj kaj mleka za podoj na dan, ko otročka bolj zanima polna skleda mineštrice...in še lažje je, preden se dokončno zavedajo...no, prvič
sem prekinila zaradi lastne bolezni, ni šlo drugače...
Ne zagovarjam dojenja do prvega razreda osnovne šole...povsod obstaja zlata sredina...dojenje je zelo zaželeno, dobro, koristno, komot in fanj... ampak se vse preveč ustvarja nek umeten občutek, da je dobra mati le doječa mati...to vsekakor ne drži... dobra mama je tista mama, ki se potrudi za svojega otroka, na vseh področjih izbere po svojih močeh najboljše, kar je v danem trenutku dostopno, dobra mama pa se potrudi tudi zase, izbere tisto, kar jo osrečuje, saj srečna in zadovoljna mama pomeni prav take otroke...z dojenjem ali brez...
Ni komentarjev:
Objavite komentar