Mala moja, danes je tvoj dan... samo tvoj in še malo moj... praznujeva obletnico. Prvo. Pred enim letom se je na današnji dan bohotila jesen v vsej svoji razkošnosti, kopala se je v soncu in se česala z lahno burjo. Moj strah se je ob 15.23 pretopil v čisto srečo z drobnimi, dolgimi prstki in malo rožnato glavico. Dve kili in pol sreče. Majhna, a glasna...moja...sreča...
In danes... tehtaš 8 kilogramov več, zraslo ti je 8 zobkov in zlatorumeni lasje, nosiš konfekcijsko številko 80 (ob rojstvu ti je bila 50 prevelika), vzpenjaš se na nogice, obožuješ svobodo na tleh, najbolj od svobode pa diši pasja posoda z vodo, se glasno smejiš, izgovarjaš zametke prvih besed, veselo ploskaš in radovedno opazuješ Svet okoli sebe. Velika punca si že in postala boš še večja, naučila se boš še mnogo stvari in se umivala v pasji posodi nekje v Argentini ali Vietnamu, srečala boš nove obraze in upam, da bo nekoč eno srce obstalo ob tvojem... velik je Svet za velike ljudi in taka si ti, čeprav šteješ komaj eno leto... in vedi, karkoli naj se zgodi, mama te je imela, te ima in te bo vedno imela... rada... tebe in tvojega brata...dva čudivita otroka
sem prejela v varstvo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar