Črna mamba in afriški jazbec

Jutra niso družinski del dneva... oziroma so, če odštejemo mamo. Ko se ostali družinski člani prebujajo v nov dan, se jaz vozim nekje na avtocesti med Postojno in Uncem. Pred odhodom pripravim vse za uspešen začetek dneva preostalih doma... oblačila, stekleničko mleka za najmlajšo, zajtrk za večja dva, čaj, kavo... Takšna so naša običajna jutra ob delavnikih... ločena, natrpana in stresna.

Pred nekaj dnevi sem koristila nadure in moja ideja o podaljšanem jutranjem spancu je padla v vodo približno ob pol petih, ko mi je prišel mali povedat, da mora lulat... in tako smo preživeli skupno jutro...otroka sta se odpravljala v vrtec, njun oče v službo, jaz pa v hribe... mož mi sicer večkrat pripoveduje o pestrosti juter z nadobudnim šestletnikom, toda dokler si v živo ne ogledaš predstave, ne verjameš popolnoma...
Ko smo se nekako spravili iz postelje za
mizo, kjer je sina čakal zajtrk, najmlajšo pa steklenička adaptiranega mleka (kravjega ne mara)...se je pričela odvijati predstava... mala je spala v očetovem naročju in sesala mleko iz stekleničke, oče je prav tako (vsaj napol) spal...oči je imel preverjeno zaprte... sin pa kot kontrast na drugi strani mize energično zajemal kosmiče in si nekaj prepeval... nato pa naenkrat iz njegovih ust:
"Tata.... kaj se zgodi, če črna mamba piči afriškega jazbeca?"
In mož: "Kaaajjjj?"
Mali je vprašanje gladko ponovil. Očitno je navajen.
Mož pa se je z resnim obrazom obrnil k meni in potarnal: "Vidiš, kako je meni zjutraj... kaj naj odgovorim?!"
Predlagala sem odgovor: "Mogoče umre..."
Mož pa začudeno:"Kdo?"
"Ja, afriški jazbec..."
"Aja..." nato se je obrnil k malemu in odgovoril: "Umre!"
Šestletnik pa nadobudno: "Ne, ne...hihi...ne umre, ker lahko razgradi strup in preživi...hihi..."

Jutra niso skupni del dneva...moj dan se začne, ko preostali del družine še sladko sanja...so pa, kot kaže, jutra zelo poučni del dneva... in glede na videno in slišano, mi je kar malo žal, da se še pred jutranjim Svitom odpeljem proti prestolnici.