Brda

Samo en je dom. Dom v srcu. Dom s spomini na otroštvo. Prvi koraki. Sosedov maček. Piki s Kurinšča. Pikapolonice. Borov gozdiček. Šolske klopi. Pristanek helikopterja med uro matematike pri Erni. Ciprese pred župniščem. Divje vožnje s kolesom. Sosedov latnik in klop pod njim. Briškula pri Porkisu. Večeri z vonjem po bencinu v Štalonu. Samo en je Dom, ki ga nosimo vedno s sabo, do konca sveta in nazaj, ne glede na stalni ali začasni naslov, ne glede na čas, ki ga prebijemo daleč stran...

Mlada sem odšla. Mogoče premlada. In se nikoli zares vrnila. Življenje me je odpeljalo na druge naslove, med druge ljudi... toda delček mojega srca je za vedno ostal tam, med griči, cvetočimi češnjami, od sladkobe grozdja lepljivimi prsti...en delček srca še vedno hodi ob Birši in se spotika ob svoje korenine, ki so prav tam...med Šmartnim in Kozano, med Alpami in Jadranom... na najlepšem koščku sveta, kjer sem lahko zrasla in se pognala proti nebu, odločno in z vztrajnostjo, kot to lahko stori le Brika... vedno s ponosom povem iz kje prihajam, da imamo asfalt in sladke češnje, da imamo najboljše vino in podjetne ljudi, da smo pripadni, delavni in srčni...s ponosom povem, da je moj Dom samo en in edini, ne glede na stalni naslov...

Danes živim drugje. Lepo je tukaj. Kraška poletja čudovito dišijo, obožujem teran in kamnite zidove, potke med borovci, žilave ljudi in našo staro hišo. Tukaj tudi poganjajo korenine. Globoko. Toda ne moje. Moje so tam, ob Birši... pod nasadi Napoleonk... tukaj rastejo korenine mojih otrok, se sidrajo globoko med kamenje in v razpokah iščejo vodo, da jima da življenjsko moč, da sežeta po svobodi, hranita se z mojo ljubeznijo...svoje srce počasi drobim na koščke in ju hranim z njim... tako da mi nekoč ostane le delček srca, ki sem ga pustila tam, med Šmartnim in Kozano... tam, kjer me je nekoč nekdo hranil s svojo ljubeznijo, tam, kjer sem med ilovnato zemljo črpala vodo iz Birše, da sem lahko raztegnila svoje veje proti svetlobi, da sem lahko odšla... in da se danes lahko vračam... Hvala, Brda, ker sem nekoč lahko vzela... da lahko danes
razdajam naprej svojim otrokom... in hvala, ker čuvate delček srca v zavetju vinogradov, da mi ponovno povrnete življenje, ko razdam srce, ki mi bije v prsih!