Pravi prijatelj ti nikoli ne stopi na pot, razen v primeru, da si na poti navzdol. (neznani avtor)

Da, popolnoma drži... toda pravih, res pravih prijateljev je malo... ga imate? Varujte ga kot punčico svojega očesa, tako kot sebe ali še bolj, če zmorete in znate... Dokler tečejo stvari gladko, dokler vlečemo voz s prijatelji na njem, se načeloma prijateljstva množijo, ko smo v težavah, se taista prijateljstva stopijo kot sladoled na opoldanskem poletnem soncu, postanejo lepljiv zmazek, ki ob lastnih težavah postanejo neugledna packa na naši obleki... in še večja packa v srcu, zareza, ki boli in peče... žge... nekaj časa... nato nastane brazgotina, neplodna podlaga, iz katere ne zraste nobeno prijateljstvo več...

Prijatelja spoznaš v težavah. Resnično. In boleče. Pričakovani udarci pod pas sicer bolijo, vendar smo nanje pripravljeni. Ne vemo točno, kdaj se bodo zgodili, vendar vemo, da jih bomo dobili, da moramo stisniti zobe, bo boleče in bo tudi minilo... Najbolj boli udarec od zadaj, udarec, ki ga nisi pričakoval, udarec od osebe, na katero naj bi se naslonil... prijateljev udarec... nož v hrbet... ohromi nas, paralizira in ustavi čas... nočemo videti obraza, ki nam je to storil, kajti prvič ga bomo videli v taki luči... oči ranjene živali bodo ugledale nekoga, ki jo je izigral... ni pogovora, ni časa, ki bi razrešil podrto prijateljstvo... razbito zaupanje je razbito za vedno... vendar se ne konča nič drugega razen prijateljstva... vrti se dalje... prej ali slej vstanemo, naredimo korak naprej, rana se zabrazgotini, bolečina izgine, le nekoliko nas veže v prsih, ko se spomnimo nanj, ki je nekoč nosil ime Prijatelj...

V življenju se učimo... in vsaka brazgotina sčasoma postaja trša... in več je brazgotin, prej se razrastejo v oklep... neprebojni jopič, ki varuje naše srce pred udarci, pred razočaranji in bolečino... toda življenje ni naš učitelj zato, da bi nam vzelo upanje... nekje je gotovo nekdo, ki ne bo odšel, nekdo, ki nas ne bo ranil, nekdo, ki bo verjel tudi takrat, ko sami obupamo, nekdo, ki nam bo stopil na pot, ko bo šla ta strmo navzdol... nekdo, ki bo našel zdrav delček našega srca in vanj zasadil seme zaupanja... nekje je gotovo nekdo, samo najti ga moramo... ali pa morebiti že ves čas stoji pred nami...



Prijatelj ti stoji ob strani, ko ni nikjer nikogar več. (Pam Brown)