Pravkar sem se vrnila iz Prekmurja. Drugič. Po dveletni pavzi. Takrat, ko sem še z malo pikico, zares malo, v trebuhu sanjala, kako bomo nekoč štirje, se mi Prekmurje ni zdelo nek presežek. Tokrat sem ga videla v boljši luči. Danes sva se pred Babičevim mlinom na Muri ponovno fotografirala. S prvorojencem. Pomislila sem, da bi se lahko odvilo drugače. Kaj vse se je zgodilo v teh dveh letih, ko me pot ni zanesla v Prekmurje?! Koliko skrbi, izkušenj, novih gub in smeha... koliko solz... takih in drugačnih... in mala je, medtem ko smo se z malim in nono fotografirali ob reki Muri sladko spala v avtu.
Bilo je naporno. Oddih s skoraj dveletnico in šestletnikom težko imenujemo oddih. Je pa zabavno. Še posebej z mojo mamo na njene boljše dni... spraševala sem se, kaj ji nalivajo v pijačo in se od srca smejala. Večkrat. Nismo se šli pretiranega izletništva. Najdlje, kar mi je uspelo, je bila polovična masaža... in še takrat se je mala drla, ko sem zapuščala bungalov, kot da za najmanj pol leta odhajam v Afriko. Smo pa ogromno časa preživeli v bazenu, toliko, da me je mali spraševal, če bo nona res umrla od termalne vode. Bog ve, kaj mu je natvezila. Ko me je popoldne za nekaj minut pobralo in sem odsanjala ta hitre sanje, sem takoj dobila rokavček v glavo in glasno zahtevo: "Pja, pja!" Ni bilo kaj, kot pozabiti na sanje in se za najmanj dve uri ponovno močiti v bazenu... nona je pokomentirala, da ima za naslednjih 10 let dovolj in se še pozanimala, če sem prepričana, da toliko vode ne škodi... Sigurno?!
Danes me je med vožnjo proti domu premagovala utrujenost... "Pja, pja" 4 do 5 ur na dan te zdela, ni kaj... nona se je trudila, da bi vzdrževala komunikacijo in glasno komentirala promet. Zelo jo je vznemiril nekdo, ki je vozil tik za nami.... "Samo, Anja, če ga imam v riti, jaz res ne morem vozit!" Hmmm, mislim, da jaz tudi ne...
Prekmurje, mislim, da pridemo še kdaj... Gibanica s Trojan je odlična...
Ni komentarjev:
Objavite komentar