Alergija

Verjetno sem se že večkrat razpisala o mojih alergijah oziroma preobčutljivosti do bližnje in daljne okolice in ljudi v njej, nikoli pa nisem še ničesar povedala o čisto pravi alergiji mojega sina. Iz nje pač nikoli nisem delala drame. Ni se mi zdelo potrebno. Postala je naš način življenja, naša družinska članica, ki je nadomestila preproge in plišaste igrače.

Sin je alergik. Dobro leto s papirji, prej brez papirjev, ampak z značilnimi težavami. Težave so se začele nekje po drugem letu z neprestanim prehladom, kašljem in na trenutke težkim dihanjem.Občasno je teklo tudi iz malih očk. Huje je bilo pozimi. Hvala prijateljici za inhalator, saj nam je ta rešil marsikatero noč. V inhalator sem mu zmetala vse... fiziološko, ventolin in dexo... da je lahko vsaj približno normalno dihal... občasno je bilo zares hudo, posebej v Brdih pri mojih, tam se je nekajkrat tako dušil in piskal, da niti vpihi bronhodilatatorja niso pomagali... na rokah sem ga držala spečega v pokončnem položaju, ker se je leže preveč dušil. Bile so noči, hvala bogu jih ni bilo veliko, ko sem cele in dolge presedela ob njegovi postelji, v skrbeh, da bo nehal dihati, ker je tako piskal in hropel...štela njegove vdihe...  Približno pri treh letih sem mu začela dajati tablete antihistaminika, najprej samo občasno, nato pa kar vsak dan... hitro se je tudi sam naučil, da mu pomagajo in jih začel jemati kar sam... vsak dan eno.

Danes nam gre veliko bolje. Iz naših življenj smo izločili preproge in skoraj vse plišaste igrače, tiste, ki so ostale z nami, redno peremo. Pobratili smo se s sesalcem in s krpami za brisanje prahu. Redno tudi čistimo tla z vlažno krpo. Jogi smo oblekli v antialergijsko prevleko. Mali obvlada terapijo in vsako jutro sam vzame tableto, če je hudo vzame zvečer še eno. Zvečer si nos spere s fiziološko raztopino in vpihne kortikosteroidno pršilo. Vsak dan. Na pot ga vedno spremlja vrečka z zdravili, tistimi za vsak dan in tistimi za vsak slučaj. Jaz imam v mojem predalu z zdravili vse kar lahko za vsak primer, če postane resnično hudo.

Problem so počitnice. Apartmaji, bungalovi in ostale nastanitve so ponavadi polne prahu. In to za nas predstavlja velik izziv. Vsakič pred počitnicami ojačamo terapijo, zimskim nočitvam pa se najraje kar izognemo. Imamo tudi potovalno antialergijsko prevleko, ki je naša stalna spremljevalka. Mali pri 6-ih letih že toliko obvlada svojo alergijo, da je letos šel sam v šolo v naravi in kljub mojim skrbem preživel brez hujših težav.

Ne morem ravno napisati, da sva se s sinom z alergijo spoprijateljila, ker najina najboljša prijateljica res nikoli ne bo, sva se pa nanjo navadila, jo sprejela kot del življenja in šele danes, ko tole pišem resnično opažam, kaj vse sva že naredila in vsak dan počneva, da bi bilo življenje s to sitno spremljevalko lažje.