"Zgrešiš 100 odstotkov vseh strelov, ki jih nisi izvedel." - Wayne Gretzky

Življenje je zelo zanimivo... v mladosti se tepemo po glavi za stvari, ki smo jih naredili, kasneje... nekateri preidejo v drugo fazo prej, drugi pozneje, vendar jo dočaka velika večina ljudi, nam je žal za stvari, ki jih nismo naredili... torej v principu nikoli ne naredimo prav... toda, kaj sploh je prav?! Na to vprašanje nam najbrž lahko odgovori le življenje samo... in čisto vsako ima svoj prav...

Pa vendar... lahko poskusimo...pogledamo življenje v obraz in se z njim soočimo... če kdaj pomislimo, da nam bo kasneje žal, nemudoma to storimo, spontane stvari prinašajo najlepše spomine, izsiljene odločitve so najbolj boleče... vzemimo si čas, kot da ga imamo na voljo neskončno, vdahnimo globoko in se vrzimo v reko, kot da je to zadnjič... predvsem pa ga imejmo radi... življenje je samo eno...

Daleč od tega, da sama obvladam, se pa trudim dan za dnem, da vzamem čim več, kar mi ponuja, da iztisnem sok iz limon in si naredim limonado, če ne gre drugače... brez sladkorja, ker imajo limone odličen kisel okus... najbrž se učimo do zadnjega dne, pa še takrat ne znamo... saj ni smisel v znanju, ampak v tem, da smo v življenju veliko užili in utrgali čimveč njegovih sadov... življenje je pač težka stvar...veliko da in veliko vzame, kar naš um težko dojame... ampak v vmesnem času živimo...dobro je, če imamo vsaj kaj od tega...

Nečesa pa me je življenje do sedaj gotovo naučilo... kar nam je namenjeno nas počaka ob poti, izsiljevanje povzroča samo trpljenje, nas samih in bližnjih... ob naši poti nas čaka ogromno stvari...kaj bomo izbrali in prepoznali, kaj si bomo upali, je odvisno le od nas ... Nesmiselno se je pritoževati nad življenjem, da nam ni namenilo sence, če nismo prepoznali drevesa ob poti... na gol je treba čim večkrat sprožiti strel, še tako ostane velikokrat mreža prazna... vendar vsaj vemo, da smo poskusili... poskus velikokrat šteje več od zadetka... poskus ne prinese obžalovanja...

Torej... igrajmo na inštrumente, ki nam jih ponuja življenje...ne izsiljujmo bobnov, če nam življenje ponuja kitaro, saj nenazadnje lahko tolčemo tudi po njej... če bi radi zamenjali inštrument, poiščimo novega, najbrž ga imamo pred nosom...igrajmo skladno ali čisto mimo, naj bo čim več komadov v duru, mol je preveč žalosten, če se nam pleše, zaplešimo...lahko se pridružimo bandu, celo orkestru, nič ni narobe tudi če soliramo, važno, da nam je naša glasba všeč... na koncu šteje samo to... pesem življenja!

“Če bi lahko še enkrat odživel svoje življenje, bi se potrudil narediti več napak. Veliko bolj bi se sprostil. Bil bi veliko bolj igriv, kot sem bil v tem življenju. Zdaj se spomnim zelo malo stvari, ki bi jih bilo potrebno jemati resno. Veliko več bi potoval. Preplezal bi več gora in se okopal v več rekah. Pojedel bi več sladoleda in manj špinače. Imel bi nekaj dejanskih težav in mnogo manj namišljenih težav.” Don Herold