Nakazilo

Sedim za prenosnikom in bolščim v ekran... še enkrat preverim vse podatke in odločno stisnem "PLAČILO"... s transakcijskega računa v trenutku odleti vrednost dveh petkovih dežurstev... s solznimi očmi se naslonim na naslonjač in pomislim, da bi lahko za ta denar 4 dni z otroci uživali v enem od slovenskih termalnih kopališč, da bi lahko oba otroka dva vikenda pridobivala nova znanja na smučarskem tečaju, da je to znesek skoraj dveletne šole nogometa v bližnjem kraju, da bi lahko... nima smisla... za sporazum je najprej potreben razum... je to moj poraz?

V življenju ne moremo vsega razumeti, niti nimamo nič od tega, če se trudimo, da bi vse in vsakogar razumeli... prav je, da si pustimo prostor... za razumevanje in svobodno gibanje... toda nikoli ne bom razumela tega, da z izgovorom, da imaš nekoga rad in se zanj trudiš, rešuješ lastno rit... in misliš, da lahko kogarkoli prisiliš v ljubezen... prisiljena ljubezen ni ljubezen... ko je zgodba končana, je pika...ni potrebne drame s klicajem... zaključek naj bo tak, da bo čimmanj grenko za vse vpletene, še posebej za tiste, ki niso nič krivi in se ne morejo braniti sami... Jim je res potrebno vse vzeti? Tudi upanje? Je to moj poraz?

Ne, to ni moj poraz... to je samo en zaključek od mnogih, ki jih prinaša čas...samo še ena bitka, v kateri moram biti močna... ena rana več, ki se bo zarasla v brazgotino in polepšala moje telo... ena šola, ki me bo naredila še bolj kvalificirano za življenje... to je samo nakazilo in naslednji mesec dežuram spet...

Napisano 4.10.2018