December... sezona kiča, praznih denarnic in pretiranega obdarovanja... in čas za razmislek, kaj je darilo, kaj nam v resnici ogreje srce, nas osreči in nariše nasmeh na obraz... je to bleščeči paketek s pregrešno drago vsebino, romantična večerja v prestižni restavraciji, počitnice v eksotičnih krajih ali topel nasmeh, iskren stisk roke, pogovor ob kuhanem vinu, ročno izdelana voščilnica, doma pripravljena marmelada, večer preživet v dvoje? Čeprav nisem strokovnjak v obdarovanju, mislim, da čisto vsak rad prejme darilo, brez razlik med nami, vsi smo krvavi pod kožo in radi obdarovani, radi imamo pozornost osebe, ki nam nekaj pomeni. Zato so vse našteto darila, razlika je le v tem, kaj nam v resnici nekaj pomeni, kaj nas osrečuje, za kaj "prodamo" svoje srce...
Tudi sama sem rada obdarovana, z veseljem prejmem darilo in še raje obdarujem... toda ne kogarkoli... in najraje imam darila iz srca, taka, ki se ne merijo v denarju, temveč v času, pozornosti in ljubezni... Večkrat sem bila po prejetju sicer lepega, a po vsebini praznega darila v sebi razočarana, kako me človek, ki mi je na pogled blizu, slabo pozna... Obdarovanje ni samo sebi namen, obdarovanje niso hitri nakupi na oddelkih z znižanji zadnji dan pred prazniki, niso pripravljeni paketi za poslovne partnerje in niso obveznost... Ko obdarovanje postane obveza, izgubi svoj osnovni namen in čar... Obdarovanje je dejanje srca, je naš čas, ki ga poklonimo za nekoga, razmislek o njegovih željah, veselje ob iskrici v očeh, pokazatelj, da ima nekdo dom v naših mislih... Rada prejmem darilo... rada delim trenutke ob kuhanem vinu z ljubljeno osebo... obožujem izpolnjene želje iz otroštva, Miklavža, ki se spomni name, malenkosti, ki naredijo dan, teden, mesec, malenkosti, ki, ko jih seštejemo, naredijo življenje... srce mi igra ob iskrenem pogovoru, telefonskem klicu za "polnjenje baterij", ko slišim "Rad-a te imam" iz otroških ust, skupni fotografiji za spomin, vabilu na kavo, izletu v neznano... ogreje me spomin na dišečo pleteno zapestnico s srčkom v plastičnem jajčku, vrvico z mojim imenom izpod prstov sinove cimre iz porodnišnice, njoke, ki so najboljši približek maminim... to so darila, ki mi ogrejejo srce in zalesketajo v očeh... to so darila, ki naredijo življenje... vsak dan, ne samo za praznike...
Ni komentarjev:
Objavite komentar