Kruha in iger!

Človeštvo se dokazano dobrih 2000 let, verjetno pa že veliko več, vrti na račun sitih in zadovoljnih trebuhov. Tako hrana kot igre so se skozi čas spreminjale, bistvo pa je ostalo isto. Siti in zaslepljeni ljudje ne pogledajo v zaodrje. Svet je za kuliso krut, ljudje smo drug drugemu sodnik in rabelj, vendar se pozornost uspešno preusmerja z metanjem peska v oči in prirejanjem zabav. V trenutku največjih kriz se ukvarjamo z najbolj neprimernimi in banalnimi stvarmi samo zato, da se pozornost preusmeri drugam in glavni akterji skrijejo dokaze, priredijo zakonodajo in še malo pokradejo... in predvsem zato, da pozabimo... in karavana gre dalje... že par tisočletij...

Ste se kdaj vprašali, kdo je človek, ki ga častite? Ali je glasbenik, ki se smeje s posterja v sobi vaše hčerke, v resnici tudi dober človek? Hčerka zelo verjetno misli tako... Ali so  javne osebe samo zato, ker so javne, dolžne biti vedno nasmejane, na razpolago in v vsakem trenutku dneva v večerni toaleti? So vse medijske solze iskrene? Ali je definicija dobrega športnika to, koliko je prijazen do novinarjev in dobrodušen pri deljenju podpisov? Ali mislite, da so tisti, ki vam z iskro v očeh prodajajo vodo in se smejejo z reklam, zaradi tega res boljši ljudje? Naučiti se moramo, da je javna podoba čisto nekaj drugega od osebe, ki se skriva za to podobo... Če nam je všeč glasba določenega glasbenika, to še ne pomeni, da bi nam bil všeč kot oseba... in obratno... verjetno je oseba, ki pokaže v javnosti tudi svojo šibko plat, nejevoljo, razočaranje veliko bolj pristna od vedno nasmejane, urejene in popolne lutke... in ne glede na vse, javne osebe, kamor sodijo tudi politiki in državni voditelji, živijo od naše pozornosti, od naše potrebe po igrah... in verjetno so se že zdavnaj skupaj s svojim managerjem odločile, kakšno pozornost, pozitivno ali negativno, bodo pretapljale v denar... in še več pozornosti... za še več denarja...