Ob tebi

Nikoli ti ne bom mogla povedati, kako zelo te ljubim. Preprosto zmanjka besed. Nikoli ne boš slišal tega... pa ne zato, ker mi velikokrat ne pustiš do besede, temveč zato, ker ni besed, ki bi povedale vse, kar čutim do tebe, ki bi gorele tako, kot gori v meni ogenj. Samo zate.

Nikoli ne boš slišal, zato me boš še velikokrat vprašal... takrat, ko bo tvoje srce razjedal dvom, čeprav tega ne boš priznal... takrat, ko te bo strah, da me izgubljaš. Ne nasedaj gostilniškim porotam, vaškim odborom in javnemu mnenju. Pomembna sva midva. Ne moreš me izgubiti, lahko se samo spustiva, če bo prehudo... in paziti morava, da tako ne postane... Napake se dogajajo vsem, tudi midva nimava protiteles zanje, toda izboljšava se lahko le tako, da si priznava in trudiva za naju dan za dnem. Ljubezen je večna. Nikoli ne boš mogel izmeriti moje ljubezni do tebe... ker ni merila, ki bi seglo v dimenzijo najine ljubezni... Zato je čas, da se prenehaš ukvarjati z merskimi enotami, takim in drugačnim dokazovanjem... Edino sam si lahko zadovoljen s svojim življenjem, drugi te težko osrečijo. Čas je, da zaživiš v ljubezni in uživaš v vsakem preostalem trenutku, ko le lahko... zase, za naju... zasluživa si to. Nikoli ne boš slišal, lahko pa občutiš.

Danes je poseben dan, ti že veš zakaj... in že vse od takrat se trudim, da bi razumel, koliko mi pomeniš in koliko ljubezni čuvam zate... Nisem človek, ki objavlja vsak svoj korak v spletnih zgodbah, ki živi na družbenih omrežjih ali se hrani z vaškimi čenčami, nikakor pa to ni prostor za moje srce. To imaš samo ti in nihče drug. Ta zapis je nastal za vse, ki dvomijo in tiste, ki se sprašujejo. Po vsem tem času vem, da ti nikoli ne bom znala razložiti, ker preprosto zmanjka črk, ki bi lahko podaljšale srce, da bi se dotaknilo tvojega. Srčno pa upam, da ti s svojimi dejanji vsakodnevno dokazujem, kje je moje mesto, kje je dom mojega srca. OB TEBI.