Načrt

Že ves popoldne, kolikor mi čas dopušča med nujnim laboratorijskim delom in manjnujnim toda vseeno pomembnim usklajevanjem plana dela za naslednjih nekaj mesecev, načrtujem nekajdnevne mini počitnice na Siciliji, kamor nas bo med tokratnimi zimskimi počitnicami odneslo, če bo seveda vse po sreči in zdravju. Čaka me prvi polet z letalom po korona pavzi in prvi daljši samostojni potep z otrokoma po več letih, ki smo jih preživeli tako ali drugače in iz različnih razlogov omejeni. Priznam, stiska me vsakič, ko se odpravljam v neznano... Dokler se ne poglobim, raziščem, odpravim, doživim... in nato samo še uživam v trenutku. Še dokaz več, da je neznanje največji, če ne edini izvor strahu... ki ga lahko razblinimo le s poznavanjem, načrtovanjem, skokom v mrzlo reko ali po domače tako, da "zgrabimo bika za roge".

Nisem imuna. Niti na strah, še manj na dvom... sploh sama vase... in ko neredko slišim "Dobra si..." s takšnim ali drugačnim nadaljevanjem, se sama v sebi le nasmehnem, ker vem, koliko poguma je bilo potrebnega, da sem premagala samo sebe. In to na vseh področjih. Študij medicine je naporen, traja leta in predelati je potrebno na kupe knjig... toda, če ga ločiš na predmete, kolokvije in poglavja, postane znosno in v resnici ni en velik kup, ampak veliko malih kupčkov, ki jih je lažje preložiti. In vedno, ko sem dvomila v svoje sposobnosti, sem si zadala za preizkus samo še naslednji kupček... Najbrž me bo podiranje teh malih kupčkov in po eni strani tudi dvom vase na koncu pripeljal do poslednjega kupčka z imenom "doktorat znanosti", pa nič ne de... Kamen na kamen palača, knjiga na knjigo doktorat... Včasih se z malimi koraki pride daleč.

Podobno je na poklicni poti... Rada imam medicino, rada imam transfuzijo. Toda nihče ni nikoli povedal, da delo zdravnika ni samo medicina. Daleč od tega, da je le stroka, večina je drugih obveznosti, pomembnih postranskih zadev, ki vrtijo zdravstvo, svet in vse kar poznamo. Nihče me ni nikoli pripravil na to, da bom sredi svojih 30-ih prevzela vodenje oddelka s 15-imi sodelavci, da se bom morala ukvarjati s poslovno finančnimi načrti, razvojnim ciklusom ščurkov, odpornostjo rastlin na sušo, protikorupcijsko komisijo in še veliko drugimi stvarmi, ki morda niso za objavo... Toda vse tisto, kar bi gledano od daleč sprožilo dvig bele zastave, postane znosno, če pride postopoma in če si obkrožen z ljudmi, ki verjamejo vate ali pa se vsaj delajo, da verjamejo... Včasih je nevednost razlog za pogum.

Od malega sem si želela odpotovati kam daleč, toda bilo me je neznosno strah... tega, ker nisem vešča tujih jezikov, ker se ne znajdem v množici, na velikih letališčih, terminalih, milijonskih mestih... Lilo je iz mene, ko sem se kot najstnica odpravljala k sestrični v London, čeprav me je čakala na letališču. Nato dolga leta nisem zbrala poguma, sploh pa ne denarja (kar je bila najbrž večja težava)... Kasneje me je prisilila služba, nato še prijateljica (za kar ji bom večno hvalažna) in na koncu še mamina bolezen... in nazadnje sem sedela na letalu za Avstralijo z 3- in 8- letnima otrokoma, na smrt bolno mamo in sestrično, s katero sva izmenjajoče vlivali pogum ena drugi. Včasih te življenje postavi pred dejstvo.

O dvomu, ki me razjeda kot mamo, sem že pisala... in mislim, da nisem edina, ki se sprašuje podobno. Toda ne glede na vse dvome, starš preprosto si, za otroke je potrebno poskrbeti, jih nahraniti, obleči ter po možnosti česa naučiti. Na svojo starševsko vlogo nisem bila pripravljena, v resnici sem se spraševala tudi, ali bom znala vzgojiti psa, ko je v moje življenje prišla Lori. Pa gre, ker mora... in zelo prijetno postane, ko začneš z otrokom uživati v skupnem času. Ko se sprostiš in postane del tvojega življenja in ni samo obveznost, skrb. Podobno velja za psa. Včasih je sproščenost napredek v načrtu.

Strah je čudna reč. Ovira nas, pa sploh ne obstaja. In ni enotnega pravila, kako se ga znebiti. Stiska nas vsakič, ko je pred nami neznanka (x ali y nima veze). Včasih do rešitve pripelje en način, drugič čisto nasproten. Danes mi je pomagal načrt naše poti. Jutri je nov dan.